Po lovorikah zmajev nova ledena ploskev in močnejša liga

Ljubljana – Predsednik zmajev Miha Butara je na hokejsko sceno stopil pred dvema sezonama, a se je letos že podpisal pod zgodovinski trojček lovorik. Kot pomočniku generalnega direktorja Slovenskih železnic, pristojnega za potniški promet, marketing skupine SŽ ter strateške projekte, mu že tako ne primanjkuje nalog, z vstopom v tivolski klub pa si je naložil dodatno breme, pod katerim očitno uživa. »V Olimpijo sem prišel z namenom, da jo vodim resno, ne častno,« nam zatrdi.

Za vami je sanjska sezona s tremi lovorikami, potem takoj pretres z napovedanim odstopom in poznejšim ostankom športnega direktorja Tomaža Vnuka in nazadnje priprave na novo sezono na vseh ravneh. Kako SŽ Olimpija vstopa vanjo?

»Menim, da smo zelo uspešno sestavili mozaik za novo sezono. Trenja, ki so se zgodila po dolgi, čustveni in naporni sezoni, so bila na nek način dobrodošla, saj smo tako lahko napredovali na vseh področjih kluba. Sledili smo zastavljenim ciljem, se okrepili z novimi sodelavci, sestavili dobro ekipo in naredili korak naprej na prodajno-marketinškem področju. Odhodov nekaterih igralcev ne moreš preprečiti, so povsem naravni. Težko je zadržati igralca, ki mu v tujini ponudijo višjo plačo – takšno, ki mu je v slovenskem okolju ne moremo ponuditi. Vseeno sem prepričan, da  imamo v tem trenutku močnejšo ekipo kot lani ob tem času.«

Z vstopom Slovenskih železnic kot glavnega pokrovitelja se je Olimpija v zadnjih dveh sezonah finančno stabilizirala, napreduje tudi v organizaciji.

»Veliko smo storili za stabilizacijo kluba. Gradimo odlične odnose z vsemi deležniki. Med sponzorji gre največja zahvala Slovenskim železnicam in podpori Mestne občine Ljubljana, seveda pa tudi vsem ostalim partnerjem in našim navijačem. V dveh letih smo pridobili kar nekaj novih sponzorjev in tako povečali klubski proračun za 40 odstotkov. S tem omogočamo kakovosten razvoj mladih hokejistov, s člansko ekipo dosegamo dobre rezultate, s čimer smo na tribune vrnili navijače. Seveda sem s tem zadovoljen, a vsak dan delamo na tem, da bo klub še napredoval na vseh ravneh. Naš najnovejši partner je podjetje Moje karte, ki skrbi za prodajo vstopnic. Prizadevamo si za digitalizacijo kluba. Za naše privržence bi radi v Tivoliju ustvarili prijazno okolje, kjer bi lahko brezstično kupovali vstopnice, pijačo, hrano in klubske produkte.«

Letos ste se že spogledovali z vstopom v ligo EBEL. Zdi se, da v vodstvu tekmovanja čakajo, kdaj boste zagotovili dovolj visok proračun, da bi lahko sestavili konkurenčno moštvo za EBEL.

»Z vodstvom lige EBEL smo v stalnih stikih, bili smo v resnih pogovorih. Želijo si, da se stabilna Olimpija vrne, navsezadnje so obdržali liho število klubov. Pogovarjali smo se, kako bi se Olimpija lahko vključila v to zahtevnejše tekmovanje. Po premisleku smo se v klubu odločili, da bi bilo letos za nas to še prezgodaj. S športnim direktorjem Tomažem Vnukom sva pretresla vse možne scenarije, naša glavna usmeritev pri članskem moštvu ostaja, da imamo slovensko zasedbo in poskušamo z njo igrati v kateri koli ligi. Letos še nismo na točki, da bi to uresničili. Gremo korak za korakom. Smo pa med pripravami nakazali, da lahko pariramo močni ekipi iz lige EBEL, ko smo v finalu poletne lige tesno izgubili z Beljakom, ki je letos izjemo okrepljen.«  
 

SŽ Olimpija je imela v zadnjih dveh sezonah proračun v višini pol milijona evrov oziroma nekaj več. Bi denimo lahko bila s podvojenim proračunom konkurenčna v ligi EBEL?

»Mislim, da, toda delno na račun žrtvovanja razvoja slovenskih igralcev. Konkurenčni želimo biti s slovenskim moštvom ali s pretežno slovensko ekipo. A ne gre samo za sestavo ekipe, tu je še infrastruktura, dobra organizacija in logistika ter finančna stabilnost. Na vseh področjih imamo še kar nekaj dela.«

Ste v vašem podjetju po sanjski sezoni klub dodatno finančno podprli?

»V prejšnjih dveh sezonah so Slovenske železnice klub podprle z 250.000 evri, od tega je bilo 150.000 evrov v denarju, 100.000 pa v storitvah, kot so varovanje in prevozi. Letos po odmevnem rezultatu, zgodovinskih treh naslovih smo podporo nekoliko povečali, fantje si to zaslužijo.«

Ko ima klub ob sebi tako močno podjetje, kot so Slovenske železnice, bi pričakovali, da se bodo v drugih podjetjih lažje odločili za sodelovanje v projektu hokejske Olimpije. Se motimo?

»V prvem letu smo postavljali temelje, zdaj jih v skladu s cilji nadgrajujemo. V prvi sezoni smo imeli v povprečju 500 gledalcev, v lanski pa že povprečno 1200 gledalcev na tekmo. Ljudje so prepoznali naše delo, identificirajo se s slovensko ekipo, vse bolj se zavedajo, da delamo dobro in transparentno. Plače ne zamujajo, igralci imajo na voljo vse, kar potrebujejo za igranje hokeja na tej ravni. Če se gledalci prepozanjo v takšni zgodbi, posledično to pritegne tudi sponzorje. V tem smo naredili znaten preskok in prepričan sem, da smo na pravi poti. Poleg SŽ in MOL so z nami Zavarovalnica Triglav, AC Kondor, Bartog, Tuš, S&T, Riko in še veliko manjših sponzorjev ter partnerjev, ki skupaj nami pišejo uspešno zgodbo. Ob tem se intenzivno ukvarjamo s potencialnimi sponzorji zunaj Slovenije. Če bo šlo vse po načrtih, bomo lahko v naslednjih sezonah mirni, vsaj kar se tiče finančnega poslovanja, SŽ Olimpija pa bo igrala v močnejšem tekmovanju.«

Koliko časa bo torej alpska liga še športno in poslovno zanimiva za SŽ Olimpijo?

»Najprej naj poudarim, da mnogi to ligo preveč podcenjujejo. Videli smo, da so Ritten, Asiago in Brunico dobre ekipe z močnimi sponzorji in urejenim okoljem, imajo vsaj dva do trikrat višji proračun kot mi. Na to tekmovanje ne smemo gledati samo kot na razvojno ligo za EBEL-ligaše. Če bi dodali še kakšen podobno organiziran klub, kot so omenjeni, odrezali tiste najšibkejše, se morda povezali še s kakšno podobno ligo, bi bila AHL še močnejša. Takšna bi bila dolgoročno zanimiva tudi za Olimpijo in druge slovenske klube. Trenutno ligo vodi Hokejska zveza Slovenije kot soustanoviteljica tekmovanja, zato je priložnost za spremembe v naših rokah.«

Kaj je glavni cilj SŽ Olimpije v novi sezoni?

»Cilj je ubranitev vseh treh naslovov, torej v državnem prvenstvu, pokalnem tekmovanju in alpski ligi, in presenečenje v evropskem tekmovanju - v celinskem pokalu. A pri ciljih ostajamo realni, saj so ekipe izenačene.  Nekateri tekmeci, na primer Asiago, so se zelo okrepili. Za uspeh se mora vse iziti, od sestave ekipe in kemije v slačilnici in na ledu, zdravja, do podpore s tribun, nekaj je tudi športne sreče. Lani se nam je vse poklopilo, vse se je lepo izteklo.«

Znano je, da v klubu težko zagotovite dovolj ur vadbe na ledu za vse selekcije, saj imate na voljo zgolj eno ledeno ploskev, ki pa si jo delite še z drugimi. Težave so tudi s termini tekem. Se res obeta sprememba na bolje, tudi zaradi svetovnega prvenstva divizije I-A, ki bo v Tivoliju?

»Z županom mestne občine Ljubljana Zoranom Jankovićem smo se dogovorili, da bomo v Tivoliju postavili dodatno ledeno ploskev, ki bo pokrita, ob njej bo tribuna. Prenovili bomo tudi slačilnice, postavili novo ograjo in zamenjali semaforje. To je velik zagon za nadaljnji razvoj kluba, zato iskrena hvala županu in mestni občini. S tem bomo uresničili dolgoletne sanje mnogih rodov ljubljanskih hokejistov.«
 

Kaj pa je z močnimi ljubljanskimi podjetji? Košarkarsko Olimpijo so prevzeli Hrvati, nogometna je v rokah strica iz Amerike.

»Ponosen sem, da že dve sezoni našo ekipo sestavljajo sami domači fanjte. Zavedati se moramo, da imamo v Sloveniji ogromno odličnih vrhunskih športnikov in ekip. Na voljo pa le ena denarna pogača, ki jo je treba razdeliti med več športov. Mislim, da bi morali v Sloveniji sistemsko urediti financiranje nacionalnih zvez in klubov, kot so to uredili v Italiji in Avstriji. Ob enem pa bi morali zagotoviti primerne davčne in finančne spodbude za podjetja, ki bodo vlagala v javno dobro kot sta šport in kultura. Pri tem moramo upoštevati, da je Slovenija relativno majhen trg in s tem sam po sebi dokaj nezanimiv za vlaganja velikih mednarodnih podjetij. Zato se moramo usmerjati v regionalna oz. evropska tekmovanja, da bomo zanimivi tudi za potencialne tuje vlagatelje. Ker je medijska prisotnost izjemno pomembna, smo na HZS lani podprli projekt Hokej TV, ki se dobro razvija in je uvrščen v programske sheme Telekoma Slovenije in T-2. Tako imamo novo možnost, da se sponzorji odločijo za oglaševanje in podprejo slovenski hokej.«

Dobro leto ste tudi podpredsednik Hokejske zveze Slovenije. Kako gledate na njeno delovanje?

»Na HZS se že leta ukvarjamo s sanacijo dolgov iz preteklosti. To poteka uspešno in v dani situaciji zveza deluje dobro. Uspehi in priljubljenost slovenskega hokeja so nesporni. Kot sem omenil, pa nam manjka boljša sistemska ureditev financiranja uspešnih športnih panog. Za idealen razvoj tako reprezentančnega kot klubskega hokeja bi potrebovali približno pet milijonov letnega proračuna.«

Govorite o petih milijonih letnega proračuna HZS, že zdaj pa težko zagotovite slab milijon.

»Govorim o idealnem scenariju, vključujoč klubske sponzorje. Dejstvo je, da  tega ne moremo uresničiti čez noč. Če bomo uspešni na reprezentačni in klubski ravni, če bomo vztrajni, če bomo našli dobre rešitve, bomo to dosegli.«

Medtem pa že nekaj let ugibamo, ali bo ta ali oni klub sploh preživel. Celo Jesenice so praktično non-stop ogrožene.

»Za nadaljnji razvoj slovenskega hokeja je pomembno, da imamo čimveč močnih klubov, ki poslujejo vzdržno in na zdravih temeljih, ter da ustvarimo čim več močnih hokejskih centrov. Če bi katerikoli klub v Sloveniji prenehal delovati, bi to bilo slabo za slovenski hokej. Za prihodnost Jesenic me ne skrbi, saj imajo dva kluba, ki tekmujeta v članskem državnem prvenstvu in močno zaledje v podmladku.«