Po novem podvigu je moral v bolnišnico

LJUBLJANA – Uroš Jurišič, najboljši slovenski borec v mešanih borilnih športih (MMA), v katerih so dovoljeni tako rekoč vsi udarci, prijemi in meti, si počasi, a vztrajno utira pot k najmočnejši svetovni organizaciji UFC (Ultimate Fighting Championship). Na nedavni prireditvi Titan FC v Fort Lauderdalu na Floridi je namreč 25-letni Ljubljančan v obračunu kategorije do 77 kilogramov prepričljivo po točkah premagal Američana Michaela Coro (4 zmage, 4 porazi) in tako slavil še drugo zaporedno zmago v ZDA. Sodniško razglasitev je pričakal ovit v slovensko zastavo in z visoko dvignjeno roko, dobro vedoč, da je bil toliko boljši od tekmeca, da mu nov uspeh ne more uiti. In res, tako so ocenili tudi vsi trije točkovalci, za katere je Uroš dobil vse tri runde (prvo z 10:8, preostali dve z 10:9) in na koncu zanesljivo zmagal s 30:26. Njegov podvig ima še večjo vrednost, če vemo, da se je boril poškodovan. "Ob nekem čudnem vzvodu na telo mi je enajst dni pred borbo na treningu počil hrustanec rebra, zaradi česar sem moral po injekcijo z lokalnim anestetikom in protivnetnim zdravilom, ki naj bi umirila bolečino in preprečila vnetje. Tukajšnji trener Mike Brown mi je celo svetoval, naj odpovem dvoboj, jaz pa na to sprva nisem pomislil," je zaupal Jurišič, ki se je 24 ur pred obračunom zaradi bolečin odpravil še po eno blokado.

Kot da bi se boril doma

Toda nato je na ogrevanju malo bolj agresivno izvedel met in spet začutil, kako se mu je odkrušil del hrustanca. "Zaradi ostre bolečine sem se začel pet minut pred vstopom v kletko resno spraševati, kako bom sploh lahko izpeljal dvoboj. Na mojo veliko srečo pa nasprotnik, ki bolj prisega na borbo stoje, ni silil v parter. Na tleh sva se znašla le v uvodni rundi, v kateri sem si izbojeval dober položaj in tekmeca obkladal z dokaj močnimi udarci, sem pa čutil, kako se mi hrustanec premika v trebuhu in me špika," je razkril ljubljanski borec, prepričan, da bi Coro – če ga ne bi ovirala poškodba – že v prvi rundi prisilil k vdaji, saj bi se dvignil nanj in ga "zaključil z udarci ali davljenjem". V nadaljevanju se je obračun odvijal stoje, pri čemer se je Uroš zelo bal, da bi prejel udarec pod desno roko, zato je ni uporabljal, kot jo običajno. "Ves čas sem pazil, da sem si z roko pokrival poškodovani del telesa, saj sem se zavedal, da bi bil lahko že en sunek dovolj, pa bi se moral usesti od bolečin. Zato svojih udarcev tudi nisem povezoval v kombinacije, kakor jih znam, na srečo pa do konca nisem imel večjih težav," je odleglo Jurišiču, ki so ga s tribun bučno spodbujali številni navijači iz Slovenije (in drugih držav nekdanje Jugoslavije), med katerimi so bili ob Radovljičanu Silvestru Subotnjičkemu, ki že vrsto let živi na Floridi, še posebno glasni člani družine Rep, ki ga prav tako zelo podpirajo. "Počutil sem se že skoraj tako, kot da bi se boril doma," je priznal najboljši slovenski borec po pravilih MMA in sprva obžaloval, da ni zmagal z nokavtom.

Konec aprila v Novem Sadu?

A je sčasoma spoznal, da je lahko povsem zadovoljen z razpletom, saj bi se lahko vse skupaj izteklo veliko slabše. Po sedmi zaporedni profesionalni zmagi, od katerih jih je šest v svojo korist odločil pred iztekom časa, so ga odpeljali v bolnišnico po novo protibolečinsko injekcijo in na slikanje, pri katerem so ugotovili, da je hrustanec njegovega rebra zlomljen na dveh mestih. "Zdravniki pravijo, da bom moral počivati od štiri do šest tednov, jaz pa upam, da bom okreval hitreje, saj se ne bi rad preveč zredil. Zato že razmišljam, da bi začel počasi poganjati pedale na sobnem kolesu," je povedal Jurišič, ki bo onstran Atlantika ostal do 10. aprila. Medtem se dogovarja za nastop na večeru Megdan v Novem Sadu (28. aprila), v žepu pa ima že podpisano pogodbo za nastop na 50. prireditvi Titan FC, ki bo 29. junija prav tako na Floridi. Zaradi boljših razmer za vadbo se spogleduje s tem, da bi se za nekaj let preselil v ZDA. "Ko sem tu, živim v Fort Lauderdalu pri prijatelju Subotnjičkem, ki mi je v veliko pomoč, za kar sem mu nadvse hvaležen. Do Coconut Creeka, kjer treniram v klubu American Top Team (ATT), v katerem imam na voljo vse, kar potrebujem (številne izjemno kakovostne partnerje za sparing, vrhunsko opremo v telovadnici...), imam pol ure vožnje, do Miamija le deset minut več," je razkril Uroš in se za konec zahvalil tudi vsem v domovini, ki mu tako ali drugače pomagajo pri uresničevanju sanj.