Počaščen, ko sliši, da je komu vzornik
Legendarni Janne Ahonen je med najboljšimi smučarskimi skakalci v zgodovini, kar zadeva novoletno turnejo, pa je s petimi lovorikami absolutna št. 1. V Bischofshofnu, kjer je deloval kot strokovni komentator televizijske postaje Yle, si je 44-letni Finec utrgal čas tudi za Slovenske novice.
Pred kratkim ste se spet podali na vrh zaletišča. Mar načrtujete novo vrnitev na tekme?
»Prejšnji teden sem opravil dva skoka na veliki napravi v Lahtiju. To sta bila prva po dveh letih, ko sem trikrat skočil v Kuopiu. Odkar sem marca 2018 končal kariero, imam torej v nogah pet skokov. Dres in smuči sem si sposodil od sina Mica, za katerim je težko poletje. Moral je v vojsko, iz katere se je vrnil šele pred božičem. Zaradi tega jeseni ni mogel trenirati.«
In kako je šlo vam?
»Tako dobro, da bom čez dva tedna nastopil na finskem prvenstvu v Lahtiju.«
S kakšnim ciljem?
»Nobenega cilja nimam, želim si le uživati. Po koncu športne poti namreč nisem veliko treniral.«
Na preizkušnjah najvišje ravni vas potemtakem ne bomo več videli tekmovati?
»Ne, ne.«
Vašim rojakom v zadnjih letih nikakor ne gre po željah. Zakaj je Finska, ki je bila nekoč skakalna velesila, tako strmoglavila v tem športu?
»To je res žalostno. Veliko izvira iz tega, da na Finskem nismo imeli več veliko otrok, ki bi se ukvarjali s skoki. In če nimaš kadetov, mladincev, seveda ne moreš imeti niti uspehov v absolutni konkurenci. V mojem klubu v Lahtiju smo imeli še pred nekaj leti le štiri, pet otrok, starih do 12 let. Na srečo se stanje izboljšuje.«
Kakšne spomine imate na novoletno turnejo, na kateri ste osvojili kar pet zlatih orlov?
»V glavnem lepe. V običajnem vsakdanu ne pomislim več na uspehe, ki sem jih dosegel, ko pa sem prišel v Innsbruck in Bischofshofen, so se mi pred očmi zavrteli določeni filmi iz preteklosti. Spomnil sem se zmag, ki sem jih slavil, hotelov, v katerih sem spal, restavracij …«
Zakaj v zadnjem obdobju Rjoju Kobajaši spet tako prevladuje?
»Ko si enkrat v takšni formi, gre vse kot po maslu. Kipiš od samozavesti in ne razmišljaš o tem, kaj moraš narediti. Preprosto greš na skakalnico in se spustiš po zaletišču, rezultati pa pridejo sami od sebe.«
V enem od pogovorov ste kombinezone primerjali z dopingom. Kaj ste pri tem mislili?
»Da igrajo tekmovalni dresi preveliko vlogo, kar poskušajo mnogi izkoristiti. Z nedovoljenim kombinezonom lahko na velikih skakalnicah pridobiš celo 20 metrov. Ko nekoga dobijo, da je goljufal, ga diskvalificirajo le za tisti skok, ko nekdo pade na dopinški kontroli, ga kaznujejo z dveletno prepovedjo nastopanja. Pravila so v redu, kontrola pa ne. Morala bi biti strožja, a potem bi diskvalificirali skoraj vsakogar.«
Lovro Kos, slovensko odkritje sezone, je rekel, ste bili med njegovimi prvimi vzorniki.
»Lepo je slišati takšne stvari. Spominjam se, da sem tudi sam – ko sem bil majhen – občudoval Jensa Weissfloga in Mattija Nykänena. Zato sem vsakič počaščen, ko kot star dedec slišim, da sem bil tudi sam nekomu vzornik. Lepo ga pozdravite in seveda tudi druge vaše skakalce.«
