Podmežakla je posebna

Kadar moštvo iz mesta velike hokejske tradicije in naklonjenosti navijačev po vseh regijah domovine ne osvoji niti ene lovorike v treh tekmovanjih, v katerih jo je lovilo, sezona seveda ne more biti uspešna. Vendar pa je primer Jesenic poseben. To pač ni več klub številnih reprezentantov, proračuna, ki omogoča preskok, najvišjih tekmovalnih ciljev. Jesenice so bile resda blizu prvega naslova zmagovalcev alpske lige, konec pa je ponudil realno podobo – favorizirani Asiago se je zasidral na vrhu.

Podoba v Podmežakli je bila pred enim letom bolj nasmejana. Železarji so takrat sredi Tivolija osvojili domačo zvezdico, že 36. v zgodovini, po zmagi proti Olimpiji, ki je imela še vidnejšo vlogo favorita kot zdaj Asiago. A pri klubu za naprej niso mogli kovati višjih načrtov, ker preprosto denarja ni bilo. Selitev ljubljanskega kluba v bolj spoštovano ICEHL pa je še botrovala odhodom iz Podmežakle v Tivoli nekaterih udarnih adutov, vključno z glavnim trenerjem Mitjo Šivicem.

Treba je bilo krpati zgodbo za sezono, novi trener Nik Zupančič, nekoč že uspešen na Jesenicah, je moral krepko zavihati rokave. Kakovost moštva je bila omejena, tuji novinci so bili pač na plačilni ravni, ki si jo lahko privošči klub s 400.000 evri proračuna za tekme v alpski ligi. Drugega kot ustvarjanja novih akterjev za športni boj na zahtevni ravni Anžetu Pogačarju, prvemu operativcu zadnjih osmih let, z zaupanja vredno mlado ekipo ob ledu ni ostalo.

Premik navzgor

In tako so si železarji priigrali finale alpske lige, in četudi bodo strokovnjaki, pa tudi tisti goreči navijači, poudarili, da je Asiago v finalni seriji pokazal več, na koncu več ne bi bilo nemogoče, da bi pokal potoval iz Benečije na Zgornjo Gorenjsko. In četudi ga na hokejskih Jesenicah zdaj ni, to 2. mesto razkriva premik navzgor v alpski ligi. A tu se tudi skriva uganka prihodnosti – kdaj bomo tako kot v tej zadnji sezoni Olimpijo videli tudi Jesenice v ICEHL?

Najprej bi moralo vrata odpreti vodstvo ICEHL, ki bo v novi sezoni ostalo pri številu dosedanjih 14 klubov, lahko pa bi ligo razširilo na 16 udeležencev v sezoni 2023/24. In nato, tudi če bi na Dunaju povabili železarje, bodo ti preprosto morali najti nove vire delovanja: najprej v lokalni skupnosti, nato pri velikih podjetjih na Gorenjskem in ne nazadnje še drugod po Sloveniji. Brez stabilnosti kluba pa ne bo niti utemeljenih dolgoročnih načrtov niti reprezentantov.

Na sedanjem seznamu risov, ki bodo po zelo uspešni prvi tekmi med pripravami za SP z Madžarsko (3:0) danes in jutri igrali z Japonsko in Romunijo, je precej učencev iz Podmežakle. A prav nihče ne nosi več rdečega dresa.