Podvigi in žlahtnost domačih junakov

Komaj nekaj več kot pol leta se je zasukalo od svečane razglasitve novonastale države v osrčju srednje Evrope v tistem februarju, že se je Slovenija predstavila na olimpijskih igrah. Resda takrat v Albertvillu pod mogočnimi francoskimi vršaci še ni bilo tekmovalnih podvigov, toda vsaj dežele, ki festivalu zimskega športa namenjajo poseben drobnogled – denimo Norveška, Kanada, Švedska, Švica, Avstrija, del nekdanjega sovjetskega imperija –, so od blizu spoznavale športnike, ki prvič na takšnem tekmovanju svojo domovino predstavljajo z novo trobojnico in grbom z očakom Triglavom, zvezdami celjskih grofov in valovi našega pisanega vodnega kroga. In komaj se je dobro umiril ves adrenalin prvega stika v samostojnosti z
olimpijskim ognjem, že se je začelo poletno odštevanje do Barcelone '92, novih iger, tokrat v vročem katalonskem poletju. Zdaj tudi s Slovenci na stopničkah prestižnega odra, za začetek v veslanju, dolga leta paradni zgodbi naše športne scene. Na Bledu je bila valilnica izjemnih veslačev, ni ga bilo več tekmovanja, da naših reprezentantov, najpogosteje seveda Iztoka Čopa, ne bi omenjali v napovedih za najvišja mesta. Slovenija se je veselila podvigov svojih junakov na atletski stezi, v bazenu, na regatnih progah in prizoriščih na snegu, dočakala je tudi prvi zlati olimpijski kolajni v samostojnosti – v Sydneyju 2000 je bil na najvišji stopnički strelec Rajmond Debevec, v veslaškem dvojnem dvojcu sta bila nepremagljiva Iztok Čop in Luka Špik.

Poseben pečat

Slovenija je dejansko ves čas opozarjala nase v pisani paleti športnih panog, začela se je tudi izjemna doba v judu, nato še v športnem plezanju in s sijajnim Timom Gajserjem v motokrosu, Primož Roglič je postavljal slovenske kolesarske mejnike, toda v športu globalna moč najvidneje pripada nogometu, zato je bila promocija dežele, v kateri se prepletajo alpski, sredozemski in panonski svet, najbolj razpoznavna, ko sta bila Zlatko Zahović in poldrugo desetletje za njim še Jan Oblak akterja prestižnih finalnih predstav lige prvakov. Naša nogometna reprezentanca se je uvrstila na dva mundiala, 2002 in 2010, silno je odmeval tudi njen prvi nastop na euru, leta 2000 v Belgiji in na Nizozemskem. Tudi košarkarski naslov evropskih prvakov, odbojkarska nastopa v finalu EP, rokometni in hokejski presežki so vsaj v določenih državah stare celine do takrat nevednim razkrili, kje je Slovenija, poseben pečat pri vsej tej promociji športnikov za našo državo pa so storili trije naši asi tam, kjer je medijska industrija najmočnejša – onstran Atlantika. Anže Kopitar v Los Angelesu, Goran Dragić v Phoenixu, Houstonu in Miamiju ter nazadnje predvsem Luka Dončić v Dallasu so pisali izjemna poglavja.