Jani Brajkovič: Pogačar in Roglič sta dokaz, da Slovenija ni majhna

Slovenija ima zdaj Tadeja Pogačarja, Primoža Rogliča, Mateja Mohoriča in druge kolesarske ase, nekoč je imela Janija Brajkoviča, ki je premikal mejnike, ko je leta 2004 postal svetovni prvak v vožnji na čas med mlajšimi člani, pa ko je leta 2006 nosil tedaj še zlato majico vodilnega na Vuelti ter ko je leta 2010 v konkurenci najboljših na svetu dobil kriterij Dauphine.

Štiridesetletni Belokranjec z zanimanjem spremlja svoje naslednike, ki bodo na SP v Zürichu v nedeljo s Pogačarjem na čelu poskušali osvojiti prvo slovensko mavrično majico na cestni dirki profesionalcev.

Zdaj mejnike premikajo Pogačar, Roglič, Mohorič, nekoč jih je Jani Brajkovič. FOTO: Črt Piksi

Če bi se vožnja na čas minulo nedeljo na SP razpletala po slovenskih željah, bi se Roglič boril za kolajno, a je dva tedna po zmagoslavju na Vuelti zasedel 12. mesto. Kako ocenjujete njegov nastop, ste v njem s poznavalskim očesom videli kaj več kot laična javnost?

»Ne bi se spuščal v podrobnosti, Primož je rekel, da je dal vse od sebe, in nima si kaj očitati. Ne moremo vedno osvojiti kolajne ali zmagati. Primož je imel tokrat dovolj moči za 12. mesto, nad katerim ne bi smeli biti razočarani.«

Vuelta, na kateri je slavil rekordno četrto zmago, velja za zelo dobro pripravo za SP. Trenerji pravijo, da se po počitku po tritedenski dirki forma za kratek čas dvigne na še višjo raven. Kaj se je zgodilo pri Rogliču?

»To drži, Vuelta je tradicionalno najboljša priprava za SP, a je drugače, če imamo kolesarja, ki meri na vrh skupnega seštevka in gre tri tedne globoko vase, da zmaga. To pusti posledice, namesto regeneracije in supekompenzacije, ki dvigne formo, gre pripravljenost navzdol, ker je telo izčrpano in ne zmore več. Poleg tega ima Primož letos za seboj že nekaj poškodb in vsaka pusti posledice. Telo potrebuje čas, da se zaceli in nato vrne na visoko raven.«

Primož Roglič si še ni povsem opomogel od naporov na poti do zmage na Vuelti. FOTO: Isabel Infantes/Reuters

Se lahko pri Rogliču do konca tedna ta trend preobrne in bo pri njem na cestni dirki zgodba povsem drugačna, kot je napovedal po vožnji na čas?

»To smo pri njem že videli na olimpijskih igrah v Tokiu, kjer so ga na cestni dirki v Tokiu grabili krči in ga ni bilo v ospredju, nekaj dni kasneje pa je prepričljivo zmagal v vožnji na čas. Povsem možno je, da bomo tokrat na cestni dirki gledali povsem drugačnega Primoža, v vsakem primeru pa računam, da bo zelo pomemben člen v ekipi.«

Poimensko nikoli nismo imeli tako močne ekipe kot letos na SP, tudi prvega favorita še nismo imeli. Kako naj se Slovenija pod vodstvom selektorja Uroša Murna loti te naloge?

»Kljub izjemni ekipi ne bi bil rad v selektorjevih čevljih, pri tako vrhunskih in izkušenih kolesarjih bo težko sestaviti načrt, s katerim se bodo strinjali vsi. Ne nazadnje pa bo, če bo Pogačar zmagal, za javnost to nekaj malodane samoumevnega, če ne bo, pa bo veliko vprašanj, kaj je šlo narobe. Kolesarstvo ni matematika, tukaj ena in ena ni vedno dve. Veliko je spremenljivk, dejavnikov, ki lahko vplivajo na rezultat, a če bo Slovenija taktično dobro pripravljena in bodo vloge jasno definirane, bo manj možnosti za napake.«

Vsekakor pa je na koncu pričakovati Pogačarja v boju za mavrično majico, ki si jo je zadal kot enega sezonskih ciljev.

»Dejstvo je, da je Tadej prvi favorit in ima največje možnosti za zmago. Kar je nazadnje pokazal v Kanadi, je bilo na zelo visoki ravni. V Zürichu bo veliko odvisno od tega, kako se bo dirkalo pred zaključkom, koliko moči bo prihranil zanj. Tadej včasih prehitro odreagira, si oteži položaj, vendar kljub temu zmaga.«

Letos je že bil najboljši na Giru in Touru, Roglič je nato dobil še Vuelto. Kako gledate na veliki slovenski trojček, ki je bil v vaših tekmovalnih časih nekaj nepredstavljivega?

»Tu ne gre le za kolesarstvo ali šport, temveč tudi za gospodarstvo in druge sfere, Slovencem je treba izbiti iz glave, da smo majhni. Ko jih bo več to dojelo, bodo uvideli, da je s pravim načinom dela mogoče doseči vse. Pred 20 leti smo bili slovenski kolesarji dobri le za to, da za seboj vlečemo druge, zdaj so naši asi pravi vodje. Njihovi rezultati so dokaz za to, da nismo majhni.«