DIRKA PO FRANCIJI
Pogačar je iz mesa in krvi, a povečuje prednost
Slovenski nosilec rumene majice v 11. etapi Toura pokazal prvo znamenje ranljivosti.
Odpri galerijo
Tadej Pogačar se je na Mont Ventouxu znašel v manjših težavah, a je še vedno trdno v rumeni majici. FOTO: Benoit Tessier/Reuters
Ko Tadej Pogačar (UAE) nima najboljšega dneva, prednost v skupnem seštevku poveča na več kot pet minut, bi lahko zapisali po epski 11. etapi z dvema vzponoma na Mont Ventoux. Veliki junak je bil Wout van Aert (Jumbo Visma), ki je še enkrat pokazal, da na kolesu zmore malodane vse.
Dan prej je bil drugi v sprintu glavnine, tokrat je dobil eno od najtežjih gorskih preizkušenj. Julian Alaphilippe (Deceuninck-QuickStep) in van Aert sta bila zvezdi ubežne skupine, ki se je kljub številnim poskusom dokončno izoblikovala šele po 40 km te izjemno zahtevne, 198,9 km dolge etape. Vmes je še enkrat grdo padel in odstopil zvesti Rogličev pomočnik pri Jumbu Vismi Tony Martin. Med ubežniki ni bilo nikogar, ki bi lahko ogrozil Pogačarjevo rumeno majico.
Njegovim pomočnikom iz ekipe UAE je lahko še bolj odleglo, ko so se za narekovanje tempa na čelu glavnine odločili pri ekipi Ineos. Zdelo se je, da branijo vodstvo, ne da ga napadajo in tako so vztrajali malodane do vrha prvega, lažjega vzpona na Mont Ventoux (22 km, 5,1-odstotni naklon). Športnemu direktorju Pogačarjeve ekipe Andreju Hauptmanu se je tu bržkone odvalil kamen od srca. V pričakovanju ene ključnih etap dirke ga je najbolj skrbelo, da bi Pogačar prehitro ostal osamljen. Vendar tako kapetan kot njegovi pomočniki do tu niso porabili niti enega vata odvečne moči. Šele tik pod vrhom Plešaste gore so šli na čelo kolone, da bi imeli čim boljši položaj na spustu.
Tu so imeli Alaphilippe, van Aert in druščina prednost 4:40 in vse možnosti, da bi se med seboj udarili za prestižno etapno zmago. Še bolj se jim je začela nasmihati, ker je Ineos na čelu skupine favoritov v skupnem seštevku še naprej vztrajal pri narekovanju tempa, ki jim ni obetal ne dobička v boju za rumeno majico ne v lovu na etapni uspeh. So pa na drugem, precej zahtevnejšem vzponu na Mont Ventoux (15,7 km, 8,8 odstotka), na katerem se je med ubežniki van Aert odpeljal etapni zmagi naproti, izčrpavali številne kolesarje.
Tudi Bena O'Connorja (Ag2r), drugouvrščenega v skupnem seštevku. Avstralec je pred etapo za rumeno majico zaostajal 2:01, ko je že 10 km pod vrhom začel popuščati, je bilo jasno, da bo prednost slovenskega šampiona pred najbližjim zasledovalcem narasla. Vprašanje je bilo, ali mu bo ob trden delu kolesarjev Ineosa kaj časa odščipnil vsaj kapetan Richard Carapaz, ki je brez pomoči neumorne poljske lokomotive Michala Kwiatkowskega ostal 2,5 km pred vrhom (Pogačarjev poljski vlačilec Rafal Majka je omagal kilometer prej). Vendar ni skočil Ekvadorec, 2 km pred vrhom se je opogumil Jonas Vingegaard, ki je po Rogličevem odstopu prevzel kapetanski trak pri Jumbi Vismi.
Pogačar mu je sprva edini sledil, nato pa tudi sam popustil, prvič na tem Touru je pokazal, da je iz mesa in krvi. Na vrh je prikolesaril 40 sekund za Dancem, ki dirka v njegovi »izposojeni« beli majici najboljšega mladega kolesarja. Kajpak pa je imel Pogačar vse pod nadzorom. Na začetku 22-kilometrskega spusta je počakal na Carapaza in Rigoberta Urana (Education First), ki ju je Vingegaard ogrožal v boju za 2. mesto v skupni razvrstitvi. Slovenec in Južnoameričana so vztrajno zmanjševali zaostanek in Vingegaarda pred ciljem tudi ujeli.
Pogačar je etapo končal na 4. mestu, njegova prednost pred drugouvrščenim Uranom v skupnem seštevku zdaj znaša 5:18, pred Vingegaardom na 3. mestu pa 5:32. »Ves zadnji klanec je bil ritem oster, Vingegaardovemu napadu nisem mogel slediti vse do vrha, malo preveč je bilo zame. Eksplodiral sem, a sem moral ostati miren, najti sem moral pravi ritem, vedel sem, da ni daleč do vrha vzpona. Nadaljeval sem v svojem tempu in želel nekaj moči prihraniti za spust. Vse se je dobro izšlo. Vingegaard me ne preseneča, pričakoval sem, da bo eden od najboljših hribolazcev,« je povedal Pogačar, ki se zaveda, da na Touru za nosilca rumene majice ni lahkih dni: »Pred nami je ravninska 12. etapa, pričakovati pa je veter. Kot kaže, bomo šli do cilja v Parizu vseskozi s plinom do konca.«
Dan prej je bil drugi v sprintu glavnine, tokrat je dobil eno od najtežjih gorskih preizkušenj. Julian Alaphilippe (Deceuninck-QuickStep) in van Aert sta bila zvezdi ubežne skupine, ki se je kljub številnim poskusom dokončno izoblikovala šele po 40 km te izjemno zahtevne, 198,9 km dolge etape. Vmes je še enkrat grdo padel in odstopil zvesti Rogličev pomočnik pri Jumbu Vismi Tony Martin. Med ubežniki ni bilo nikogar, ki bi lahko ogrozil Pogačarjevo rumeno majico.
Njegovim pomočnikom iz ekipe UAE je lahko še bolj odleglo, ko so se za narekovanje tempa na čelu glavnine odločili pri ekipi Ineos. Zdelo se je, da branijo vodstvo, ne da ga napadajo in tako so vztrajali malodane do vrha prvega, lažjega vzpona na Mont Ventoux (22 km, 5,1-odstotni naklon). Športnemu direktorju Pogačarjeve ekipe Andreju Hauptmanu se je tu bržkone odvalil kamen od srca. V pričakovanju ene ključnih etap dirke ga je najbolj skrbelo, da bi Pogačar prehitro ostal osamljen. Vendar tako kapetan kot njegovi pomočniki do tu niso porabili niti enega vata odvečne moči. Šele tik pod vrhom Plešaste gore so šli na čelo kolone, da bi imeli čim boljši položaj na spustu.
Tu so imeli Alaphilippe, van Aert in druščina prednost 4:40 in vse možnosti, da bi se med seboj udarili za prestižno etapno zmago. Še bolj se jim je začela nasmihati, ker je Ineos na čelu skupine favoritov v skupnem seštevku še naprej vztrajal pri narekovanju tempa, ki jim ni obetal ne dobička v boju za rumeno majico ne v lovu na etapni uspeh. So pa na drugem, precej zahtevnejšem vzponu na Mont Ventoux (15,7 km, 8,8 odstotka), na katerem se je med ubežniki van Aert odpeljal etapni zmagi naproti, izčrpavali številne kolesarje.
Tudi Bena O'Connorja (Ag2r), drugouvrščenega v skupnem seštevku. Avstralec je pred etapo za rumeno majico zaostajal 2:01, ko je že 10 km pod vrhom začel popuščati, je bilo jasno, da bo prednost slovenskega šampiona pred najbližjim zasledovalcem narasla. Vprašanje je bilo, ali mu bo ob trden delu kolesarjev Ineosa kaj časa odščipnil vsaj kapetan Richard Carapaz, ki je brez pomoči neumorne poljske lokomotive Michala Kwiatkowskega ostal 2,5 km pred vrhom (Pogačarjev poljski vlačilec Rafal Majka je omagal kilometer prej). Vendar ni skočil Ekvadorec, 2 km pred vrhom se je opogumil Jonas Vingegaard, ki je po Rogličevem odstopu prevzel kapetanski trak pri Jumbi Vismi.
Eksplodiral in ostal miren
Pogačar mu je sprva edini sledil, nato pa tudi sam popustil, prvič na tem Touru je pokazal, da je iz mesa in krvi. Na vrh je prikolesaril 40 sekund za Dancem, ki dirka v njegovi »izposojeni« beli majici najboljšega mladega kolesarja. Kajpak pa je imel Pogačar vse pod nadzorom. Na začetku 22-kilometrskega spusta je počakal na Carapaza in Rigoberta Urana (Education First), ki ju je Vingegaard ogrožal v boju za 2. mesto v skupni razvrstitvi. Slovenec in Južnoameričana so vztrajno zmanjševali zaostanek in Vingegaarda pred ciljem tudi ujeli.
Pogačar je etapo končal na 4. mestu, njegova prednost pred drugouvrščenim Uranom v skupnem seštevku zdaj znaša 5:18, pred Vingegaardom na 3. mestu pa 5:32. »Ves zadnji klanec je bil ritem oster, Vingegaardovemu napadu nisem mogel slediti vse do vrha, malo preveč je bilo zame. Eksplodiral sem, a sem moral ostati miren, najti sem moral pravi ritem, vedel sem, da ni daleč do vrha vzpona. Nadaljeval sem v svojem tempu in želel nekaj moči prihraniti za spust. Vse se je dobro izšlo. Vingegaard me ne preseneča, pričakoval sem, da bo eden od najboljših hribolazcev,« je povedal Pogačar, ki se zaveda, da na Touru za nosilca rumene majice ni lahkih dni: »Pred nami je ravninska 12. etapa, pričakovati pa je veter. Kot kaže, bomo šli do cilja v Parizu vseskozi s plinom do konca.«
