Pogačar na obletnico kapitulacije poletel do zmage, med navijači tudi Prevc (FOTO)
Bo 2802 metra nadmorske višine na prelazu Bonette zlomilo Tadeja Pogačarja? To je bilo zadnje upanje njegovih tekmecev v boju za rumeno majico na 111. kolesarski dirki po Franciji. Odgovor na njihovo vprašanje pa je bil nikalen, 19. etapa ni načela, kaj šele zlomila Pogačarja, ki je poletel do še ene izjemne zmage na Isoli 2000. Z belo zastavo sta pomahala Jonas Vingegaard in Remco Evenepoel, ki bosta morala, čeprav sta na vrsti še dve zahtevni preizkušnji, na poti do cilja v Nici spremljati zmagovito parado svetovne številke ena.
»Pobralo me je, mrtev sem,« (I'm gone, I'm dead) je znameniti Pogačarjev stavek, s katerim je kapituliral na lanskem Touru, potem ko je na vzponu na prelaz Loze ostal povsem brez moči. Pisal se je 19. julij, tako kot včeraj in Pogi je obletnico svojega najhujšega dne na kolesu proslavil z eno od svojih najboljših predstav v blesteči karieri.
Kolesarji Vingegaardove ekipe Visma Lease a Bike so nanj in njegove pomočnike iz moštva UAE pritisnili že na prvem od treh klancev dneva na prelaz Vars. V pobeg so poslali Mattea Jorgensona in Barta Lemmna, v lovu na etapno zmago ali pa kot ključna pomočnika, če bi se za akcijo na ciljnem vzponu na Isolo 2000 odločil njun danski kapetan.
5:03 znaša Pogačarjeva prednost pred zadnjima dvema etapama.
Vendar iz te moke ni bilo kruha, vsega je v zadnjih treh tednih dirkanja pojedel Pogačar, ki še vedno poka od moči. Potem ko je bil prepričljivo najboljši pred tednom dni v Pirenejih, je tudi v Alpah pripravil poskočnico, ki ji nihče ni mogel slediti. Iz skupine favoritov se je izstrelil okoli 9 km pred ciljem etape, na kateri ga je vzpodbujalo na tisoče rojakov. Vingegaard in Evenepoel sta hitro uvidela, da se lahko le še med seboj borita za končno 2. mesto.
Pogačar se jima je odpeljal, kot je to počel že na Giru, pa so številni kolesarski modreci ocenjevali, da mu to omogoča šibka konkurenca. Močnejše, kot je letos na Touru, ni, a je kljub temu 25-letnik s Klanca pri Komendi uprizoril simultanko, ob kateri velikim tekmecem iz nizozemske Visme Lease a Bike ni želel prepustiti niti drobtinic. Čeprav je ob napadu zaostajal tri minute za takrat vodilnim ubežnikom Jorgensonom, je Američana ujel 2 km pred ciljem in se ga otresel s prvim pospeškom.
Nadaljeval je v svojem ubijalskem tempu ter se navijačem priklonil po kraljevski predstavi, ki mu je prinesla četrto letošnjo etapno zmago na Touru in že 15. v karieri. Še pomembneje pa je, da je malodane zapečatila njegovo tretjo končno zmago na dirki vseh dirk, ki se mu je izmaknila v zadnjih dveh letih. Tudi zato je moral odgovoriti na vprašanje, kaj je letos drugače, ali gledamo novega, izboljšanega Tadeja Pogačarja?
Od lanskega oktobra je šlo vse gladko
»Zadnji dve sezoni sta bili zelo dobri, le na Touru sem bil dvakrat drugi. Leta 2022 sem storil napako, ko sem sledil vsakemu napadu Primoža Rogliča in Jonasa Vingegaarda ter eksplodiral. Lani pa je bil usoden padec na Liege–Bastogne–Liege, po katerem sem pred Tourom na kolesu treniral le mesec dni. Zaradi zloma zapestja sem nosil opornico vse do DP, nato pa med spanjem tudi še v prvem tednu Toura. To je bila velika težava, ne telesno ne psihično lani nisem bil nared za Tour, po katerem sem bil še 3. na SP. To je bilo zelo težko obdobje zame, a sem kljub temu dobro končal sezono. Nato sem spremenil način dela, kasneje sem začel trenirati na kolesu, počel sem številne druge stvari. Decembra in januarja nisem bil tako dober kot minula leta, nato pa sem stopnjeval formo do Gira, ki sem ga končal z zelo pozitivno miselnostjo. Vse je šlo zelo gladko od lanske dirke po Lombardiji. Ne spremljate novega Tadeja, le dobri stari se je vrnil in se še izboljšuje,« je razložil Pogačar, ki so ga naprej gnali številni navijači, med katerimi je bil tudi Peter Prevc, pa prisotnost staršev Marjete in Mirka, sestre Vite ter zaročenke Urške Žigart, ki je pred njim v dresu slovenske prvakinje prekolesarila vzpon na Isolo 2000.
»Že prej sem ob cestah opazil veliko Slovencev, v zadnjih treh dneh pa je noro, koliko je naših navijačev. Navijajo za vse, to rad vidim in slišim. Užival sem tudi, ko sem videl svojo družino na klancu in Urško na cilju,« je o slovenskem dnevu v francoskih Alpah še povedal Pogačar, ki je zaključni klanec poznal kot lastni žep. Med tritedenskimi višinskimi pripravami pred Tourom ga je prekolesaril 15-krat. Še večkrat pa je na vsakdanjih treningih prekolesaril hribe v zaledju Nice in Monte Carla, na katerih se bo jutri končal Pogačarjev Tour ...
