Pogačar ne bo počival na lovorikah
Čeprav je Tadej Pogačar (UAE) osvojil že skorajda vse, ker je mogoče med kolesarskimi profesionalci, bo danes zanj napočil poseben trenutek. Na start 107. dirke po Emiliji se bo prvič postavil v majici svetovnega prvaka, ki jo je minulo nedeljo v velikem slogu osvojil v Zürichu. Vendar to zanj ne bo ekshibicijska parada, obeta se še en velik spektakel, na katerem ga bosta poskušala premagati Primož Roglič (Red Bull Bora Hansgrohe) in Remco Evenepoel (Soudal Quick Step). Sodeč po poteku sezone 2024, ki se bo na evropskih tleh na najvišji ravni iztekla čez teden dni na dirki po Lombardiji, ima tudi dirka po Emiliji izrazitega favorita. Ko si je Pogačar letos zadal kakšen cilj, ga je praviloma uresničil, izjema je bila le marčna dirka Milano–Sanremo, ki jo je končal na 3. mestu. Osvojil pa je Strade–Bianche, Katalonijo, Liege–Bastogne–Liege, Giro, Tour, Montreal in svetovno prvenstvo. Z etapnimi uspehi je že pri 23 sezonskih zmagah, s čimer je že zdavnaj prekosil svojo lansko bero, ki je je bila s 17 zmagami rekordna dotlej.
Zdaj njeno mesto prevzema Pogijevo tekmovalno leto 2024, ki mu želi 26-letnik s Klanca pri Komendi pritisniti še zmagovito piko na i. »Ta del leta je vedno eden mojih najljubših za dirkanje in zdaj bo še bolj poseben z mavrično majico na mojem hrbtu. V Zürichu so se mi uresničile sanje. Karkoli se bo zgodilo od tod naprej bo zame le bonus, vendar si glede na to, kako izjemna je bila ta sezona za nas, želimo pritiskati vse do zadnje dirke in končati na visoki noti. Italijanske klasike ob koncu sezone so čudovite, vznemirljive dirke, pripravljeni smo za boj za vrh,« se Pogačar tudi po zmagoslavju v Švici ni prepustil veseljačenju.
Izboljšal Rogličev rekord
V nedeljo je zmagal, v torek je bil že na kolesu in začel priprave za zadnje tri dirke sezone. Kot je zanj običajno v zadnjih letih, ga najprej čakata dirki po Emiliji in Tre Valli Varesine, nato sledi zadnji spomenik sezone po Lombardiji, na katerem bo letos lovil četrto zaporedno zmago, s katero bi izenačil rekordni niz Fausta Coppija med letoma 1946 in 1949. Ob tovrstnem jesenskem stopnjevanju forme doslej še nikoli ni dobil dirke po Emiliji, katere ciljni vzpon na San Luco nad Bologno bi se lahko preimenoval v Svetega Primoža. To preizkušnjo je Roglič namreč dobil že trikrat (2019, 2021, 2023), za nameček pa je na tem klancu leta 2019 na uvodni vožnji na čas Gira kot prvi Slovenec v zgodovini oblekel rožnato majico.
Bo ta 1,9 km dolga vzpetima z 10,4-odstotnim povprečnim naklonom in najbolj strmimi odseki pri 20 odstotnem naklonu, ki ga mora karavana na dirki po Emiliji premagati petkrat, tudi letos Rogličev klanec? Tudi to je mogoče, vendar je položaj pred dirko drugačen kot minula leta. Pogačar bo na svoji prvi dirki v mavrični majici brez dvoma izjemno motiviran, poleg tega pa je tudi že postal rekorder vzpona na San Luco, ko je bil ta del 2. etape letošnjega Toura. Pogačar je 30. junija na preizkušnji, ki se je končala v središču Bologne, kot ubežnik pa jo je dobil Kevin Vauquelin (Arkea B&B Hotels), v skupini favoritov napadel 700 m pod vrhom. Sledil mu je lahko le Jonas Vingegaard (Visma Lease a Bike) in Pogi je s časom 5:27 za 11 sekund izboljšal najboljši Rogličev dosežek iz leta 2019.
