Pogačar ni ostal dolžan Rogliču
Tadej Pogačar državni kolesarski prvak v vožnji na čas. Po spektaklu pod Krvavcem praznik še na Pokljuki.
Odpri galerijo
Tadej Pogačar je boj za državnega prvaka v vožnji na čas odločil v svoj v prid. FOTO: Uroš Hočevar
Ko je večina pričakovala, da bo na državnem prvenstvu v cestni vožnji pod Krvavcem zmagal rekorder ciljnega vzpona Tadej Pogačar, je bil močnejši Primož Roglič. Ko so domala vsi pričakovali, da bo Rogla to zmago nadgradil z naslovom prvaka v vožnji na kronometer, ga je na Pokljuki prehitel Pogačar …
V obeh primerih je zmagalo slovensko kolesarstvo. Letošnji državni prvenstvi se bosta brez dvoma zapisali v zgodovino. Slovenija je kot prva prekinila koronski dirkaški post v Evropi in dvakrat gledala dvoboj 30-letnega vodilnega kolesarja na svetovni jakostni lestvici in njegovega 21-letnega velikega domačega izzivalca. Končni izid pa 1:1 v zmagah, ki bi bil tudi po sekundah stežka bolj izenačen. Roglič je bil v cilju na Ambrožu pod Krvavcem 10 sekund pred Pogačarjem, ki je včeraj zmagal s prednostjo devetih sekund.
»Tokrat je bil moj dan, dobro sem se počutil že na startu, na klancu sem dal vse od sebe, nič nisem kalkuliral. Do konca mi je uspelo zadržati prednost, zelo sem zadovoljen z razpletom,« je v cilju hladen kot brizganec razlagal Pogačar (zmagal je s časom 31:10), čeprav je slovenska stroka domala soglasno napovedovala Rogličevo zmago (31:19). Ne nazadnje kapetan ekipe Jumbo Visma, ki ga je tudi tokrat spremljal športni direktor Grischa Niermann, velja za enega najboljših kronometristov na svetu. Kje je prišlo do zasuka? Najpreprostejša razlaga je v različnih taktikah, ki sta ju ubrala naša šampiona.
Pogačar se je s športnim direktorjem pri ekipi UAE Andrejem Hauptmanom in sotekmovalcem Janom Polancem, ki je končal na 3. mestu (32:57), odločil za start iz Zgornjih Gorij z navadno specialko. Ta je bila primernejša za vožnjo v klanec (na 15,7 km dolgi preizkušnji so premagali 852 višinskih metrov), v zadnjih šestih kilometrih, ko se cesta proti biatlonskemu centru na Pokljuki zravna, pa jo je zamenjal za posebno kolo za vožnjo na čas. Roglič je že začel na kronometrski »kozi« in v klanec že toliko zaostal, da tega na ravnini ni mogel nadoknaditi.
»Za nameček se je pred startom zadnjih petih tekmovalcev v Gorjah odprlo nebo. Pokazalo se je, da smo se glede menjave odločili prav. S cestnim kolesom je precej lažje po mokri cesti voziti v takšen naklon kot s kronometrskim. Menjave smo vadili od srede, ne vem, koliko sekund smo na menjavi izgubili na dirki, med treningi nam je najhitrejša menjava uspela z izgubo šestih ali sedmih sekund,« je Hauptman razkril, da so se pri UAE temeljito pripravili na povratni dvoboj z Rogličem, za katerega je bil Pogačar visoko motiviran.
»Spremljal sem Tadeja, imel sem podatke, s kakšno močjo vrti pedale v klanec, in bil začuden nad podatki o njegovih vatih. Vendar sem se prepustil njegovi presoji. Zdelo se mi je, da je začel prehitro, vendar če si v formi, greš lahko malo prek sebe in izpelješ dirko uspešno do konca. To se je tokrat tudi zgodilo,« je še povedal Hauptman. Da je odločila kolesarska moč, se strinja tudi Roglič.
»Čestitke Tadeju, bil je najmočnejši, zasluženo je zmagal. Sekunde sem puščal po celi progi, nisem se počutil najbolje, vračanje v tekmovalni ritem je kar zahtevno. Je odločila menjava kolesa? Po vojni je lahko razglabljati, dejstvo pa je, da bi se razpletlo v moj prid, če bi bil malo močnejši in bi malo bolje pritiskal na pedale,« je dejal Roglič, ki je v nasprotju z več kot tisoč ljubitelji kolesarstva ob progi in v cilju vedel, kaj se dogaja v boju za naslov prvaka. Dobival je podatke o Pogačarjevi prednosti.
»V drugem delu sem vedel, koliko sem zadaj, zaostanek se je gibal med 10 in 15 sekundami, vsaka sekunda, ki sem jo moral nadoknaditi, je bila preveč, nisem imel potrebnega presežka moči,« je še povedal Roglič. Za Pogačarja pa je bilo veselje tokrat dvojno, v ženski konkurenci si je naslov slovenske prvakinje prikolesarila njegova srčna izbranka Urška Žigart (40:44).
V obeh primerih je zmagalo slovensko kolesarstvo. Letošnji državni prvenstvi se bosta brez dvoma zapisali v zgodovino. Slovenija je kot prva prekinila koronski dirkaški post v Evropi in dvakrat gledala dvoboj 30-letnega vodilnega kolesarja na svetovni jakostni lestvici in njegovega 21-letnega velikega domačega izzivalca. Končni izid pa 1:1 v zmagah, ki bi bil tudi po sekundah stežka bolj izenačen. Roglič je bil v cilju na Ambrožu pod Krvavcem 10 sekund pred Pogačarjem, ki je včeraj zmagal s prednostjo devetih sekund.
»Tokrat je bil moj dan, dobro sem se počutil že na startu, na klancu sem dal vse od sebe, nič nisem kalkuliral. Do konca mi je uspelo zadržati prednost, zelo sem zadovoljen z razpletom,« je v cilju hladen kot brizganec razlagal Pogačar (zmagal je s časom 31:10), čeprav je slovenska stroka domala soglasno napovedovala Rogličevo zmago (31:19). Ne nazadnje kapetan ekipe Jumbo Visma, ki ga je tudi tokrat spremljal športni direktor Grischa Niermann, velja za enega najboljših kronometristov na svetu. Kje je prišlo do zasuka? Najpreprostejša razlaga je v različnih taktikah, ki sta ju ubrala naša šampiona.
Pogačar se je s športnim direktorjem pri ekipi UAE Andrejem Hauptmanom in sotekmovalcem Janom Polancem, ki je končal na 3. mestu (32:57), odločil za start iz Zgornjih Gorij z navadno specialko. Ta je bila primernejša za vožnjo v klanec (na 15,7 km dolgi preizkušnji so premagali 852 višinskih metrov), v zadnjih šestih kilometrih, ko se cesta proti biatlonskemu centru na Pokljuki zravna, pa jo je zamenjal za posebno kolo za vožnjo na čas. Roglič je že začel na kronometrski »kozi« in v klanec že toliko zaostal, da tega na ravnini ni mogel nadoknaditi.
Menjavo vadili od srede
»Za nameček se je pred startom zadnjih petih tekmovalcev v Gorjah odprlo nebo. Pokazalo se je, da smo se glede menjave odločili prav. S cestnim kolesom je precej lažje po mokri cesti voziti v takšen naklon kot s kronometrskim. Menjave smo vadili od srede, ne vem, koliko sekund smo na menjavi izgubili na dirki, med treningi nam je najhitrejša menjava uspela z izgubo šestih ali sedmih sekund,« je Hauptman razkril, da so se pri UAE temeljito pripravili na povratni dvoboj z Rogličem, za katerega je bil Pogačar visoko motiviran.
»Spremljal sem Tadeja, imel sem podatke, s kakšno močjo vrti pedale v klanec, in bil začuden nad podatki o njegovih vatih. Vendar sem se prepustil njegovi presoji. Zdelo se mi je, da je začel prehitro, vendar če si v formi, greš lahko malo prek sebe in izpelješ dirko uspešno do konca. To se je tokrat tudi zgodilo,« je še povedal Hauptman. Da je odločila kolesarska moč, se strinja tudi Roglič.
»Čestitke Tadeju, bil je najmočnejši, zasluženo je zmagal. Sekunde sem puščal po celi progi, nisem se počutil najbolje, vračanje v tekmovalni ritem je kar zahtevno. Je odločila menjava kolesa? Po vojni je lahko razglabljati, dejstvo pa je, da bi se razpletlo v moj prid, če bi bil malo močnejši in bi malo bolje pritiskal na pedale,« je dejal Roglič, ki je v nasprotju z več kot tisoč ljubitelji kolesarstva ob progi in v cilju vedel, kaj se dogaja v boju za naslov prvaka. Dobival je podatke o Pogačarjevi prednosti.
»V drugem delu sem vedel, koliko sem zadaj, zaostanek se je gibal med 10 in 15 sekundami, vsaka sekunda, ki sem jo moral nadoknaditi, je bila preveč, nisem imel potrebnega presežka moči,« je še povedal Roglič. Za Pogačarja pa je bilo veselje tokrat dvojno, v ženski konkurenci si je naslov slovenske prvakinje prikolesarila njegova srčna izbranka Urška Žigart (40:44).
