Pogačar se veseli lova na sekunde: bo v vožnji na čas slekel rumenega Vingegaarda?
Savojske Alpe so te dni kolesarski center sveta. Karavana Toura je po tukajšnjih gorah prekolesarila že dve etapi, še dve sta pred njo. Najprej edina vožnja na čas 110. dirke po Franciji, ki bi morala vsaj nekoliko premakniti mrtvi tek med velikima favoritoma, rumenim Jonasom Vingegaardom (Jumbo Visma) in Tadejem Pogačarjem (UAE), ki za Dancem zaostaja 10 sekund.
»Na startu bi sprejel ta položaj po dveh tednih dirke,« Pogačar ni dosti razmišljal ob prvem vprašanju na spletni novinarski konferenci ob drugem dnevu premora na Touru. Vsekakor je v precej boljšem položaju kot lani, ko je po 15. etapi za Vingegaardom zaostajal 2:22. Letos mu gre bolje, čeprav zaradi zloma zapestja pred Tourom razen na DP ni dirkal več kot dva meseca. Priprava je bila kljub temu vrhunska, pa tudi iz preteklih izkušenj se je nekaj naučil.
»Vsako leto bolje delujem na vročini, ki mi še vedno ni všeč. Ne maram pri 35 stopinjah Celzija eno uro voziti v klanec. Veliko se hladim z vodo, to precej izboljša moje počutje. Lahko se le zahvalim svoji ekipi, veliko logistike je, da mi dostavijo toliko vode. Glede tega smo zelo napredovali. Lani sem bil daleč zadaj in sem morda želel preveč ter zato počel neumnosti. Letos je vse bolj pod nadzorom, zaostanek ni bil tako velik, nisem metal vseh bomb naenkrat, temveč po eno in močneje, da sem pridobival sekunde,« je Pogačar orisal prevoženo pot od Baskije do Savojskih Alp, na kateri je v Pirenejih sprva zaostal za 53 sekund, nato pa se postopno vračal do še ulovljivega zaostanka.
Odločala bo moč nog
Vendar se je Vingegaard spet izkazal kot izjemno trdoživ tekmec, v prvih dveh alpskih etapah je celo nazaj pridobil eno sekundo. Njun dvoboj je tako izenačen in napet, da se bo gotovo zapisal v anale največje dirke na svetu. »Ne ukvarjava se z zgodovino, zatopljena sva v svojo dirko. Trudiva se, da izboljšava svoji ekipi in sebe. Ne vem, kdo ima psihološko prednost. Vsak ima svojo pamet, lahko rečem, da uživam v boju z njim že tretje leto,« je 24-letnik s Klanca pri Komendi dejal o velikem rivalstvu, v katerem pričakuje, da bo odločala moč nog.
Danes bosta pripravila še en spektakel. »Kronometer bo zanimiv, iz starta bo lažje, nato sledi zelo strm dva km dolg klanec, od tu bo treba na polno iti do cilja. Treba bo preračunati, koliko energije porabiti do zadnjega klanca, zadnjih 15 minut bo brutalnih, na vse ali nič. Všeč mi je trasa, veselim se te etape, upam na dobre noge,« gre optimistično naprej Pogačar, ki vseeno še ne napoveduje prevzema rumene majice.
»Jonasu ne bo mogoče vzeti veliko časa, če bo v tako dobri formi kot doslej, realno bo tudi tu zelo izenačeno, vendar nikoli ne veš, ali ima kdo slab dan ali ne. Bomo videli. Upam, da lahko pridobim nekaj sekund, bo pa zelo težko. V vsakem primeru bo treba na pedala pritiskati do konca, to ni zadnji dan dirke,« je Pogačar opozoril, da bo vožnja na čas ura resnice, vendar bo dala le izhodišče pred jutrišnjo kraljevsko etapo z vzponom na Col de la Loze.
