Pogačar v Pireneje po rumeno majico
Kolesarski sprinti so nevarni, če so speljani po zavitih in ozkih mestnih ulicah ali pa na širokem dirkališču, v vsakem primeru pa je ta čas najmočnejši Jasper Philipsen (Alpecin Deceuninck). To sta pokazali 3. in 4. etapa Toura, v katerih so si Tadej Pogačar (UAE) in njegovi tekmeci v boju za rumeno majico vzeli dva dni aktivnega premora. Nadaljevanje bo povsem drugačno, na vrsti so Pireneji.
Prvi bolj kot ne ravninski etapi 110. dirke po Franciji sta si bili sila podobni, najprej dolge ure uspavanke pri povprečnih hitrostih, ki bi jih zmogli tudi bolje pripravljeni amaterski kolesarji, nato pa bliskovit in hektičen zaključek. Po srditem boju za pozicije sta se spet najbolje znašla Mathieu van der Poel in Philipsen, ki se je v zadnjih metrih izstrelil iz zavetrja nizozemskega zvezdnika.
Dan prej je moral v Bayonnu počakati na odločitev sodnikov, ki so potrdili njegovo zmago, čeprav je v zadnjem desnem ovinku nekoliko zaprl pot Woutu van Aertu (Jumbo Visma). Slišati je bilo veliko očitkov, da ni bil nevaren Philipsnov sprint, temveč izbira trase z ovinkom 50 metrov pred ciljem.
Tega ni bilo v zaključku 4. etape, ki se je v Nogaru končala na dirkališču Paul Armagnac. Prvi je nanj pridrvel Matej Mohorič (Bahrain Victorious), ki je pripravljal sprint moštvenemu kolegu Philu Bauhausu. Pri tem je pošteno raztegnil karavano, v kateri je v zadnjih dveh kilometrih prišlo do številnih padcev.
Na žalost je na asfaltu pristal tudi Mohorič, ki jo je, kot kaže, odnesel brez hujših posledic, tako kot eden od tokratnih favoritov za zmago Fabio Jakobsen (Soudal Quick Step). V njegovi odsotnosti je Philipsen za svojo drugo zaporedno in skupno četrto zmago na Touru ugnal Caleba Ewana (Lotto Dstny) in Bauhausa. Na 8. mestu se je znašel Luka Mezgec (Jayco Alula), ki je v kaosu na dirkališču izgubil svojega sprinterja Dylana Groenewegna.
Nared za hribe
Pogačar se je izognil vsem pastem in v cilj prikolesaril na 24. mestu, tik pred svojo dansko senco Jonasom Vingegaardom (Jumbo Visma). »To je bil eden lažjih dni na Touru, na koncu pa je šlo vseeno na vso moč in tehnično zahtevno je bilo v zadnjih kilometrih. Pred nami je prva prava gorska etapa, veselim se je,« je v cilju dejal Pogačar, ki za rumeno majico na 2. mestu zaostaja šest sekund za moštvenim kolegom Adamom Yatesom.
Danes bo morda že drugače, prva pirenejska preizkušnja od Pauja do Larunsa (162,7 km) je skorajda kopija 9. etape iz leta 2020, ki se je slovenski ljubitelji kolesarstva radi spominjajo. Tako kot takrat se bodo kolesarji povzpeli na Col de Soudet, Col d'Ichere in Col de Marie Blanque, na katerem bodo zapekle noge. Številke, 7,7 km pri 8,8-odstotnem naklonu, so varljive. V prvi polovici je klanec položen, v drugi pa zelo strm, zadnji štirje kilometri se vzpenjajo s povprečnimi nakloni 10, 12, 13 in 10 odstotkov.
Tu so se 6. septembra 2020 Pogačar, Primož Roglič, Egan Bernal in Mikel Landa podali v lov za ubežnikom Marcom Hirschijem, po spustu v Laruns pa je odločil šprint, ki ga je Pogačar dobil pred Rogličem. To je bila prva od doslej devetih Pogijevih etapnih zmag na Touru, Roglič pa je tisti dan kot prvi Slovenec v zgodovini oblekel rumeno majico. Slekel jo je Adamu Yatesu, ki je tedaj dirkal za Ineos, tokrat za Pogačarjev UAE.
