KOLESARSTVO
Pogačarjeve noge so zdržale, zračnica ne
Slovenski as kljub smoli 3. na dirki Tre Valli Varesine. Danes na Supergi v boj s Primožem Rogličem.
Odpri galerijo
Tadej Pogačar je pred dirko po Lombardiji spet v zmagoviti formi. FOTO: Benoit Tessier/Reuters
»Za Pogačarjevo konkurenčnost na zadnjih dirkah sezone me ne skrbi,« je Andrej Hauptman za Slovenske novice povedal pred dirko Tre Valli Varesine. In športni direktor pri ekipi UAE se ni motil. Tadej Pogačar je na tej italijanski enodnevni preizkušnji zasedel 3. mesto, nared je bil tudi za zmago.
Pogačar se ni najbolje počutil v soboto, ko ga ni bilo v ospredju dirke po Emiliji, na kateri je zmago slavil Primož Roglič (Jumbo Visma). Kisovčan včeraj ni branil predlanske zmage na dirki po treh dolinah Vareseja (lani je dirka odpadla), zato pa je bil njegov rojak s Klanca pri Komendi odločen, da ga bo nasledil. Odločilno akcijo je sprožil že 120 km pred ciljem te 196,7 km dolge deževne preizkušnje, na kateri so morali kolesarji premagati 3200 višinskih metrov.
Sledilo mu je le sedem kolesarjev, med katerimi je bil njegov moštveni kolega Davide Formolo, s katerim sta imela dogajanje dolgo pod nadzorom, čeprav zasledovalci niso bili daleč zadaj. Morda sta se že dogovarjala, kako bosta v svoj prid odločila dirko, ko je 45 km pred ciljem Slovenca ustavila počena zračnica. Pridružiti se je moral glavnini, ki vse do cilja ni ujela Formola in Alessandra de Marchija (Israel Start Up Nation). Italijana sta se udarila za zmago in v sprintu je bil močnejši de Marchi, ki je pri 35 letih slavil 6. zmago v karieri. Tako je šel po zlu taktični načrt ekipe UAE, ki je s Pogačarjem na čelu igrala obrambo med zasledovalci. Vsakomur, ki se je resneje lotil lova za ubežnikoma, se je Pogi prilepil za kolo in v kali zatrl njegovo namero.
Dvakratni zmagovalec Toura je imel tokrat brez dvoma dovolj močne noge za zmago, vendar je bil v prid moštvenega kolega taktično primoran le slediti potezam tekmecev. Na koncu je preizkusil še, kako ga noge nesejo v sprintu, in pred Francozom Benoitom Cosnefroyem (Ag2r) zasedel 3. mesto.
Pogačar je včeraj dobil potrditev, da bo sezono končal na vrhu lestvice UCI (s 4628 točkami je nedosegljiv tako za drugouvrščenega Wouta van Aerta, ki je že končal sezono, kot za tretjega Rogliča) ter da je kandidat tudi za vrh na zadnjem vrhuncu sezone, sobotni dirki po Lombardiji. Prijavljen je sicer tudi za današnjo dirko Milano–Torino, vendar je po tokratnih deževnih naporih vprašanje, ali se bo vpletel v boj za vrh. Na startu bosta tudi Pogačarjev moštveni kolega Jan Polanc in Roglič, ki mu je zaključek pisan na kožo.
Čakata ga dva vzpona na Supergo, hrib, ki je bil prizorišče tragične letalske nesreče, v kateri je leta 1949 življenje izgubila celotna nogometna ekipa Torina, ki je pred tem osvojila pet zaporednih naslovov italijanskega prvaka. Nanjo vodi 4,9 km dolga cesta s povprečnim naklonom 9,1 odstotka in najbolj strmim odsekom pri 14 odstotkih. Prvi vzpon bo nekoliko krajši, karavana se bo v dolino spustila s 616 metrov nadmorske višine, cilj bo pri baziliki Superga 669 metrov visoko. Četudi Pogačarja ne bi bilo v ospredju, bo Rogliča čakal napet boj za zmago. Prvič po ubranitvi naslova svetovnega prvaka bo nastopil Julian Alaphilippe (Deceuninck Quick Step), ki je na SP v Flandriji pokazal zavidljivo formo in je eden od redkih kolesarjev v karavani, ki v klanec lahko sprinta z Rogličevo eksplozivnostjo.
Pogačar se ni najbolje počutil v soboto, ko ga ni bilo v ospredju dirke po Emiliji, na kateri je zmago slavil Primož Roglič (Jumbo Visma). Kisovčan včeraj ni branil predlanske zmage na dirki po treh dolinah Vareseja (lani je dirka odpadla), zato pa je bil njegov rojak s Klanca pri Komendi odločen, da ga bo nasledil. Odločilno akcijo je sprožil že 120 km pred ciljem te 196,7 km dolge deževne preizkušnje, na kateri so morali kolesarji premagati 3200 višinskih metrov.
Sledilo mu je le sedem kolesarjev, med katerimi je bil njegov moštveni kolega Davide Formolo, s katerim sta imela dogajanje dolgo pod nadzorom, čeprav zasledovalci niso bili daleč zadaj. Morda sta se že dogovarjala, kako bosta v svoj prid odločila dirko, ko je 45 km pred ciljem Slovenca ustavila počena zračnica. Pridružiti se je moral glavnini, ki vse do cilja ni ujela Formola in Alessandra de Marchija (Israel Start Up Nation). Italijana sta se udarila za zmago in v sprintu je bil močnejši de Marchi, ki je pri 35 letih slavil 6. zmago v karieri. Tako je šel po zlu taktični načrt ekipe UAE, ki je s Pogačarjem na čelu igrala obrambo med zasledovalci. Vsakomur, ki se je resneje lotil lova za ubežnikoma, se je Pogi prilepil za kolo in v kali zatrl njegovo namero.
Dvakratni zmagovalec Toura je imel tokrat brez dvoma dovolj močne noge za zmago, vendar je bil v prid moštvenega kolega taktično primoran le slediti potezam tekmecev. Na koncu je preizkusil še, kako ga noge nesejo v sprintu, in pred Francozom Benoitom Cosnefroyem (Ag2r) zasedel 3. mesto.
Sezono bo končal kot št.1
Pogačar je včeraj dobil potrditev, da bo sezono končal na vrhu lestvice UCI (s 4628 točkami je nedosegljiv tako za drugouvrščenega Wouta van Aerta, ki je že končal sezono, kot za tretjega Rogliča) ter da je kandidat tudi za vrh na zadnjem vrhuncu sezone, sobotni dirki po Lombardiji. Prijavljen je sicer tudi za današnjo dirko Milano–Torino, vendar je po tokratnih deževnih naporih vprašanje, ali se bo vpletel v boj za vrh. Na startu bosta tudi Pogačarjev moštveni kolega Jan Polanc in Roglič, ki mu je zaključek pisan na kožo.
Čakata ga dva vzpona na Supergo, hrib, ki je bil prizorišče tragične letalske nesreče, v kateri je leta 1949 življenje izgubila celotna nogometna ekipa Torina, ki je pred tem osvojila pet zaporednih naslovov italijanskega prvaka. Nanjo vodi 4,9 km dolga cesta s povprečnim naklonom 9,1 odstotka in najbolj strmim odsekom pri 14 odstotkih. Prvi vzpon bo nekoliko krajši, karavana se bo v dolino spustila s 616 metrov nadmorske višine, cilj bo pri baziliki Superga 669 metrov visoko. Četudi Pogačarja ne bi bilo v ospredju, bo Rogliča čakal napet boj za zmago. Prvič po ubranitvi naslova svetovnega prvaka bo nastopil Julian Alaphilippe (Deceuninck Quick Step), ki je na SP v Flandriji pokazal zavidljivo formo in je eden od redkih kolesarjev v karavani, ki v klanec lahko sprinta z Rogličevo eksplozivnostjo.
