Pogačarju mavrična majica dala krila
»Mavrična majica mi je dala krila,« je Tadej Pogačar (UAE) povedal po še enem podvigu v izjemni sezoni 2024, v kateri je v 56 tekmovalnih dnevih slavil že 24 zmag. Zadnjo to soboto na dirki po Emiliji, ki je bila zanj nekaj posebnega, čeprav je bil letos že najboljši na Giru, Touru in svetovnem prvenstvu. Premiere v mavrični opravi ne pozabiš nikoli.
Zato je Pogačar, ki si je naslov svetovnega prvaka v Zürichu prikolesaril z napadom 101 km pred ciljem, tokrat napadel slabih 38 km pred koncem 107. dirke po Emiliji. To je storil že na prvem od petih vzponov na San Luco nad Bologno, saj očitno ni želel čakati na zadnji klanec, na katerem se na tej dirki tradicionalno odloča o zmagovalcu.
Takšen zaključek je zelo ustrezal Primožu Rogliču, ki si je z bojem mož na moža v zaključku te izjemno zahtevne vzpetine prikolesaril že tri zmage, lani tudi na Pogačarjev račun. Tokrat o napetem zaključku ni bilo ne duha ne sluha, vse je bilo odločeno že ob prvem prečkanju ciljne črte, ob katerem je imel 26-letnik s Klanca pri Komendi že pol minute prednosti pred zasledovalci. To je v svojevrstnem intervalnem treningu povečeval iz kroga v krog. Spust mu je dal priložnost, da se je nadihal, nato pa je na naslednjem klancu spet na pedala pritisnil na vso moč.
Njegova prednost je krepko prešla dve minuti, le na zadnjem vzponu je malenkost popustil in slavil zmago 1:54 pred Tomom Pidcockom (Ineos) in mladim Italijanom Davidejem Piganzolijem (Polti Kometa). »Zmaga na dirki po Emiliji je bila že dolgo med mojimi željami. Po SP sem se počutil nekoliko izpraznjenega, štiri dni nisem bil pravi. Nato so mi dostavili mavrično majico in začel sem čutiti pritisk. Dal sem vse od sebe, da so jo videli vsi. Že prvič, ko jo nosiš, moraš pokazati, da si najmočnejši,« je Pogačar udarno začel leto v mavrični majici.
Že prvič, ko nosiš mavrično majico, moraš pokazati, da si najmočnejši.
Zanj ni urokov – naslov svetovnega prvaka je zgodovinsko prinesel že veliko smole kolesarskim šampionom –, usodo si kroji sam. Nazadnje je kot svetovni prvak svojo prvo dirko v mavrični majici dobil Tom Boonen leta 2006, zadnji je v majici svetovnega prvaka na dirki po Emiliji zmagal Gianni Bugno leta 1992, vendar tedaj na njej še ni bilo vzponov na San Luco. Nazadnje je bila na tej dirka prednost večja od Pogačarjeve leta 1976 …
Evenepoel ga je izzval
»To ni bilo v načrtu, z ekipo smo se dogovorili za narekovanje tempa do zadnjega vzpona, morda predzadnjega. A je napadel Remco Evenepoel in me izzval, on je začel vse skupaj. Sledil je še napad kolesarja Astane, ko sem ob njem videl Mattea Jorgensona, sem se odločil, da bom pritisnil na pedala,« je Pogačar dejal, da tako kot na SP pobeg tako daleč od cilja ni bil načrtovan.
Spet je pravilno prebral stanje med tekmeci in napadel, v vzpodbudo mu je bilo tudi 4. mesto zaročenke Urške Žigart na ženski preizkušnji po Emiliji (četrtič jo je dobila Elisa Longo Borghini), o katerem so ga med dirko obvestili iz spremljevalnega avtomobila. »Zelo sem vesel zmage v mavrični majici, tega sem si zelo želel. A če sem iskren, sem bolj vesel za Urško, ki je dosegla svoj najboljši rezultat. Samo jaz vem, kako si ga je zaslužila,« je o Urškinem uspehu povedal Tadej, ki ekipo UAE pelje proti zgodovinskemu mejniku. Letos je z 20 različnimi kolesarji slavila že 78 zmag in s tem popravila dosežek ekipe Mapei-Quickstep iz leta 2000, kot vse kaže, pa bo sezono končala z 80 zmagami.
Pogačarja čakata še dve dirki, na katerih bo izrazit favorit. Že jutri je na vrsti 103. Tre Valli Varesine (200,3 km, 3377 višinskih metrov), v soboto še zadnji spomenik sezone, 118. dirka po Lombardiji (252 km, 4822 višinskih metrov). Pred njim se največja tekmeca Roglič (Red Bull Bora Hansgrohe) in Evenepoel (Soudal Quick Step), ki sta na dirki po Emiliji odstopila, bržkone sprašujeta, ali je Pogačarja ta čas mogoče premagati.
»V kolesarstvu se lahko zgodi karkoli, vendar ne vem, kako razmišljajo drugi, nikoli nisem hodil v njihovih čevljih,« gre svojo pot naprej Pogačar, ki bo na Lombardiji lovil četrto zaporedno zmago.
