Poglejte, že prva kolajna je zlata!

MINSK – Četudi v metropoli Belorusije na drugih evropskih igrah pri slovenski judoistični reprezentanci ni vseh najboljših, je to očitno ni oviralo na poti k nadaljevanju izjemnega niza uvrščanja na stopničke. Judo je tukaj ena od štirih panog – poleg badmintona, kajakaštva na mirnih vodah in boksa –, ki šteje tudi za evropsko prvenstvo. Po Maruši Štangar (do 48 kg) z bronom je z naslovom najboljše v Evropi zablestela še Klara Apotekar.

Na poti v veliki finale kategorije do 78 kilogramov je ugnala tri tekmice (Avstrijko Bernadette Graf, Britanko Natalie Powell in Nemko Luise Malzahn), za konec imenitnega ponedeljka v areni Čižovka pa je z metom na bok za vazari ugnala še Nizozemko Guusje Steinhuis.

»Res je bila ta pot do zlata vse prej kot preprosta, saj sem imela opraviti z judoistkami, ki so že osvajale kolajne na največjih tekmovanjih,« je dejala 21-letnica iz zdaj že znamenite celjske šole Marjana Fabjana. Slednji ohranja ugled avtoritativnega trenerja z vojaško disciplino, obenem pa številni uspehi na najvišji ravni njegovih tekmovalcev in tekmovalk potrjujejo ocene o njegovi strokovnosti in zmagovitem pristopu.

»Seveda ni preprosto, oba s trenerjem imava močan značaj, ni čudno, da se kdaj vname tudi prepir. Pa ne gre le za značaj ali nestrinjanje. Pomislite, da smo doma vsaj dvakrat na dan skupaj na treningu, takole na tekmovanju ali kakšnih pripravah pa ves čas. Zato ti kdaj uide kakšna beseda, ki je pozneje ne bi ponovil. A ni hudega, ne nazadnje si ne predstavljam boljšega trenerja, kot je Marjan,« je v prostoru za pogovore z novinarji v areni Čižovka razmišljala nova evropska prvakinja, tokrat sploh prvič na stopničkah prvenstva v absolutni konkurenci: »Res sem bila že na vrhu na EP do 23 let ali pa na posamezni tekmi svetovnega pokala, a to je zdaj vseeno drugače. In če pomislite – že prva kolajna je zlata!«
 

Na vrhu tudi Mihael Žgank

Še bolj vesela bi bila pred številnimi gledalci v Čižovki, če polsestra Ana Velenšek, bronasta olimpijka iz Ria 2016, ne bi izpadla že po prvem dvoboju. Vnele so se razprave o (ne)upravičenosti sodniške odločitve, ko naj Slovenka zvijanja tekmice ne bi izvedla z vzvodom v komolcu, temveč s prepovedanim v predelu rame, trener Fabjan je umirjeno v novinarski družbi govoril, da je to res težko oceniti. Za zlato kolajno je pozneje čestital tudi svojemu nekdanjemu judoistu Mihaelu Žganku (do 90 kg), zdaj s priimkom Özerler in reprezentantu Turčije.

Pred dvema letoma je namreč sprejel mikavno denarno ponudbo o prestopu na evropski jug, kot nam je dejal, je potreboval precej časa za privajanje na povsem novo okolje, megalomanski Istanbul in turški jezik, a zdaj ni več nikakršnih težav. Tudi v turščini je odgovarjal na vprašanja v novinarskem središču, obenem pa seveda ni pozabil omeniti Apotekarjeve.

Z zdaj zlato slovensko reprezentantko sta dolgo skupaj trenirala, zato sta tudi drug drugemu na ta lepi ponedeljek v Minsku čestitala. In si želela še katero ponovitev podviga tudi na naslednjih tekmovanjih.