Pogovor s selektorjem slovenskih odbojkarjev: Znajo potrpeti v težkih trenutkih

Slovenski odbojkarji še niso sodelovali na olimpijskih igrah. Novo priložnost, da si to pribojujejo, bodo imeli od sobote naprej v Tokiu na kvalifikacijskem turnirju za igre v Parizu naslednjega leta. Za takojšnjo uresničitev cilja, naslednje leto bo za preboj v mesto luči štela svetovna razpredelnica, bo proti sedmim nasprotnikom minimalno potrebnih šest zmag. Za kako kompleksno zadevo gre, še posebej proti tekmecem iz ZDA, Japonske in Srbije, se zaveda tudi slovenski selektor Gheorghe Cretu.

Kako se boste po bronastem evropskem prvenstvu spet tekmovalno nabrusili za zelo pomembne olimpijske kvalifikacije?

»Tudi s tem, da treniramo v dopoldanskih urah, uvodne štiri tekme bomo odigrali v po evropskem času urah proti jutru, dve dopoldne, eno v opoldanskem času. Na Japonsko smo odšli v nedeljo, v Tokiu nas čaka slab teden dni vadbe, nato sledijo tekme.«

Zaradi poškodbe ne bo podajalca Gregorja Ropreta. Na začetku je bila ideja, da bi na Japonsko odšli s tremi organizatorji igre, tu sta še Dejan Vinčić in Uroš Planinšič, in se potem na prizorišču odločili, kako in kaj.

»Ni treba biti akademik, da bi razumeli, da je na razpolago treba imeti tri podajalce. Dejan je še vedno na začetku tega, da ujame tekmovalni ritem. Sedem dvobojev nas čaka v Tokiu, le dva dneva premora imamo, na koncu si v treh zaporednih dnevih sledijo obračuni z najhujšimi nasprotniki ZDA, Japonsko in Srbijo. Težko je biti nenehno na igrišču v boju s temi telesno zelo močnimi reprezentancami. V slučaju Dejana zdaj tudi ni tako, da bi kot v primeru evropskega prvenstva moral iz Bukarešte, kjer je bil na pripravah s svojim klubom, leteti v Rim, zdaj bi denimo v najkrajšem možnem času moral v Tokio.«

Kako boste razporejali intenzivnost v dvobojih na Japonskem, ritem tekem bo še hujši, kot na EP?

»Morali bomo biti racionalni pri tem, a v uvodnih štirih tekmah tudi ne bo prostora za eksperimente. Od začetka moramo kreniti na polno ter potem razmišljati in prestopati iz ene tekme v drugo. To je edini način, da preživiš na takšnem turnirju. Od starta je treba biti osredotočen, nato morebiti v nekaterih trenutkih, ob pozitivnem razpletu srečanj, tudi varčevati z močmi nekaterih posameznikov in drugim dati priložnost, da začutijo igrišče. Veliko bo odvisno tudi od tega, v kolikšni meri bo ekipa pripravljena trpeti v težkih trenutkih, znamo (po)trpeti in v takšnih momentih zaupam fantom. Imajo lastnost, da se s skupnimi močmi izvlečejo iz zagat. Zdaj v zaključku reprezentančne sezone ne bo odločala količina opravljenega treninga, temveč psihično in telesno stanje.«

Kako bi bilo za trenerja pomembno dejstvo, da bi si že v Tokiu zagotovili nastop na OI, predvsem glede priprav na naslednjo sezono?

»Slovenska izbrana vrsta ni takšna, v kateri bi lahko kadrovsko opravili veliko menjav. Seveda je treba sezono začeti z ligo narodov, da imaš povezavo in vpogled z oziroma v druge odbojkarske velike nacije. To lahko le pomaga, vsa državna prvenstva se bodo končala prej in morebiti bo sledil daljši počitek. Po drugi strani pa vsi vedo, da ne smejo dolgo sedeti doma in se nato nekateri igralci denimo vključiti na drugem turnirju lige narodov. Vsaka ekipa tega ne more storiti. Zame ni velike razlike, ali se kvalificiramo zdaj ali naslednje leto po razvrstitvi na svetovni lestvici.«