HOKEJ
Pogreša francosko sproščenost
Mitja Šivic na trenerski klopi danes z zmaji stopa v sezono ICEHL. Hvaležen je vodstvu kluba ob vztrajanju na poti k regionalni eliti.
Odpri galerijo
Veseli se izziva nove sezone. FOTO: Uroš Hočevar
Za hokejiste so počitnice že oddaljene, v Sloveniji so vstopili v novo sezono na blejskem tekmovanju za pokal HZS. Ljubljanski zmaji so tam potrdili vlogo favoritov in osvojili lovoriko, danes pa bodo prvič igrali (v zdajšnji sestavi kluba) v ICEHL, ki je najmočnejše hokejsko tekmovanje v regiji. Pred premiero v Innsbrucku smo se pogovarjali z Mitjo Šivicem, novim trenerjem Olimpijinih hokejistov.
Gospod Šivic, za začetek ostaniva ob igrišču. Zdaj ste dve leti spet v Sloveniji. Pogrešate Francijo, kjer ste dolgo živeli, delovali v pravem športnem okolju, z družino spoznavali drugačno okolje, vzgajali otroke?
»Priznam, tu pogrešam več sproščenosti, v Franciji se nikamor nikomur ne mudi, ni živčnosti in nestrpnosti, denimo na cesti. Pogrešam pekarne, tržnice, prijatelje, glasbo. So pa tudi pomanjkljivosti tako kot povsod. Ima pa tudi Slovenija svoje prednosti in zdaj sem vesel, ker sem doma.«
Nekoč ste igrali pri Olimpiji, v Tivoliju je zdaj drugačen klub.
»Hokejsko pot sem začel v Kranju, in če si bil dober, si šel na Jesenice. Tam so bile fantastične razmere. Meni so kot kadetu in mladincu vračali potne stroške prevoza, z opremo sploh ni bilo težav. Bilo pa je zelo veliko konkurence, ni bilo preprosto priti do vrat prvega moštva. Dobil sem priložnost, staknil zlom noge, izgubil več kot pol sezone, zamenjali so se pri vodstvu kluba, drugače sestavili ekipo. Dobil sem ponudbo iz Ljubljane, kjer pa sem seveda kot sleherni športnik doživljal vzpone in padce. Dolgo sem bil v Tivoliju, na tujem sem se nato preizkušal v Rusiji in Franciji.«
Kako pa gledate na sedanjo Olimpijo?
»Predvsem sem vesel, da je nekdo zbral toliko volje, energije in sredstev, da se je sploh lotil takšnega projekta. Za slovenski prostor imamo res dobre razmere, zmožnosti za raven ICEHL pa omejene. Tako da smo morali zbrati predvsem domače igralce, tujce sem nato izbiral sam. Malo pozni smo bili pri tem, pa še denarno si težko privoščimo res vrhunske igralce. Toda nekateri so popustili pri pogodbah na tujem, da bi se priključili nam. Verjamem, da imamo dobro moštvo. Včasih si je Olimpija privoščila visoke pogodbe, primerljive z avstrijskimi klubi, toda nato je utonila v dolgovih ...«
Za začetek vas danes čaka gostovanje v Innsbrucku, v nedeljo se boste v Tivoliju pomerili s hokejisti iz Gradca.
»Če bomo znali ohranjati pod nadzorom 60 minut, če bomo igrali zbrano in potrpežljivo, se nimamo česa bati. Nazadnje smo na pripravljalni tekmi izgubili v Innsbrucku z 0:4, pokazali več igre v polju, v napadalni tretjini bili nevarnejši, toda ni bilo tistega zaključka. Pogovorili smo se o tem, verjamem, da bo zdaj drugače. Gremo zmagat, ne pa le poskusit zmagati. Potrebujem 22 fantov, ki verjamejo vase, se mečejo pod ploščke. In to bo popotnica za prvo domačo tekmo.«
Konkurenca v ICEHL pa bo huda – nastopa 14 klubov iz 6 držav.
»Izjemna konkurenca je to, ni dvoma. Poglejmo le, kakšni tujci pridejo v to ligo, potem pa gredo od tu v še boljše lige po Evropi. Navijaška baza v Avstriji je predvsem tradicionalna, tekma je družabni dogodek. Vesel sem, da tu igramo.«
Gospod Šivic, za začetek ostaniva ob igrišču. Zdaj ste dve leti spet v Sloveniji. Pogrešate Francijo, kjer ste dolgo živeli, delovali v pravem športnem okolju, z družino spoznavali drugačno okolje, vzgajali otroke?
»Priznam, tu pogrešam več sproščenosti, v Franciji se nikamor nikomur ne mudi, ni živčnosti in nestrpnosti, denimo na cesti. Pogrešam pekarne, tržnice, prijatelje, glasbo. So pa tudi pomanjkljivosti tako kot povsod. Ima pa tudi Slovenija svoje prednosti in zdaj sem vesel, ker sem doma.«
Nekoč ste igrali pri Olimpiji, v Tivoliju je zdaj drugačen klub.
»Hokejsko pot sem začel v Kranju, in če si bil dober, si šel na Jesenice. Tam so bile fantastične razmere. Meni so kot kadetu in mladincu vračali potne stroške prevoza, z opremo sploh ni bilo težav. Bilo pa je zelo veliko konkurence, ni bilo preprosto priti do vrat prvega moštva. Dobil sem priložnost, staknil zlom noge, izgubil več kot pol sezone, zamenjali so se pri vodstvu kluba, drugače sestavili ekipo. Dobil sem ponudbo iz Ljubljane, kjer pa sem seveda kot sleherni športnik doživljal vzpone in padce. Dolgo sem bil v Tivoliju, na tujem sem se nato preizkušal v Rusiji in Franciji.«
Kako pa gledate na sedanjo Olimpijo?
»Predvsem sem vesel, da je nekdo zbral toliko volje, energije in sredstev, da se je sploh lotil takšnega projekta. Za slovenski prostor imamo res dobre razmere, zmožnosti za raven ICEHL pa omejene. Tako da smo morali zbrati predvsem domače igralce, tujce sem nato izbiral sam. Malo pozni smo bili pri tem, pa še denarno si težko privoščimo res vrhunske igralce. Toda nekateri so popustili pri pogodbah na tujem, da bi se priključili nam. Verjamem, da imamo dobro moštvo. Včasih si je Olimpija privoščila visoke pogodbe, primerljive z avstrijskimi klubi, toda nato je utonila v dolgovih ...«
Za začetek vas danes čaka gostovanje v Innsbrucku, v nedeljo se boste v Tivoliju pomerili s hokejisti iz Gradca.
»Če bomo znali ohranjati pod nadzorom 60 minut, če bomo igrali zbrano in potrpežljivo, se nimamo česa bati. Nazadnje smo na pripravljalni tekmi izgubili v Innsbrucku z 0:4, pokazali več igre v polju, v napadalni tretjini bili nevarnejši, toda ni bilo tistega zaključka. Pogovorili smo se o tem, verjamem, da bo zdaj drugače. Gremo zmagat, ne pa le poskusit zmagati. Potrebujem 22 fantov, ki verjamejo vase, se mečejo pod ploščke. In to bo popotnica za prvo domačo tekmo.«
Konkurenca v ICEHL pa bo huda – nastopa 14 klubov iz 6 držav.
»Izjemna konkurenca je to, ni dvoma. Poglejmo le, kakšni tujci pridejo v to ligo, potem pa gredo od tu v še boljše lige po Evropi. Navijaška baza v Avstriji je predvsem tradicionalna, tekma je družabni dogodek. Vesel sem, da tu igramo.«
