Polmilijonski dolg nas ne ogroža

Sezona smučarskih tekem je pred zadnjimi dejanji. In dve, po navadi zelo odmevni, bosta tudi pri nas. Prav danes in jutri bo napočil čas za tradicionalni pokal Vitranc najboljših alpskih smučarjev na svetu, čez poldrugi teden se bo začelo planiško skakalno slovo od zime. O vsem kot tudi o poslovanju v sezoni posebnih razmer zaradi pandemije koronavirusa smo se pogovarjali z Enzom Smrekarjem, predsednikom Smučarske zveze Slovenije.

Sredi marca smo in to je spet čas pokala Vitranc, letos že jubilejnega 60. Sledil mu bo še planiški spektakel, žal seveda tako kot vsa tekmovanja v tej sezoni brez občinstva. Kako to doživljate?
»Žal imamo epidemijo globalnih razsežnosti, kar pri smučarski zvezi jemljemo zelo resno. Hkrati delamo vse, da se šport ne bi ustavil. V teh časih je veliko pesimizma na vseh področjih in prav šport je tisti, ki prinaša pozitivno energijo, zmage in veselje. Vse to pomaga ljudem prebroditi težke čase in skrbi za optimizem. Zato sem izjemno vesel in ponosen, da smo v sezoni 2020/21 pri SZS izpeljali nekaj, kar v teh razmerah meji na znanstveno fantastiko: imeli smo kar tri svetovna prvenstva, v poletih, biatlonu in alpskem deskanju na snegu, ter obenem izvedli še vse druge redne tekme svetovnega pokala. K temu seveda štejem tudi prihajajoča Vitranc in Planico.«

Kje je bilo pri vsem tem največ težav?
»Morali smo se hitro in učinkovito prilagoditi novim razmeram in vse skupaj je bilo treba organizirati v krepko zaostrenih pogojih. Zgolj na omenjenih treh svetovnih prvenstvih so znašali stroški, ki so nastali zaradi koronavirusa, 400.000 evrov. Obenem pa nimaš gledalcev, zato ni dohodka od vstopnin, gostinske ponudbe, potrošnje v lokalnem okolju. Pri izvedbi so nam pomagala tudi nekatera ministrstva in lokalno okolje, žal pa nismo dobili dodatnih sredstev iz naslova kriznih razmer, a za financiranje delovanja panog. Tudi zato smo sprejeli organizacijo dodatne tekme v Planici, ki bo v četrtek.«

Nazadnje sva se sicer srečala na Pokljuki. Kako se zdaj ozirate k temu lepemu svetovnemu prvenstvu v biatlonu, za katero so se prireditelji dolgo zavzemali, zaradi pandemije pa so ostali brez želenega praznika?
»Vsi vemo, da tekme brez gledalcev nimajo tistega privlačnega leska. Bistvo takšnih tekem je namreč promocija športa, hkrati pa izgubimo tudi poslovno priložnost velikega dogodka. SZS je organizacija, ki skrbi za promocijo in razvoj zimskega športa, tekmovalni ustroj, hkrati pa se ukvarjamo še s tekmovalno-tržno dejavnostjo, da bi zagotavljali kolikor toliko konkurenčne pogoje našim športnikom.


Brez tega in ob pičlih proračunskih sredstvih za šport lahko pozabimo na rezultate. Zgodovina tekem razkriva, da se doma tekmovalci želijo izkazati v posebno lepi luči, obenem je dejansko takšna prireditev pomemben vir vložka v panogo in njen razvoj. Slika s Pokljuke pa je bila prečudovita: sonce, sneg, res kot v pravljici ... In nič ni narobe, da je na Pokljuki tudi v običajnih razmerah manj gledalcev kot na velikih biatlonskih stadionih po Evropi. Smo sredi naravnega parka, sanjsko okolje odtehta marsikaj.«

Danes se bova najbrž srečala v Kranjski Gori: kako gledate na to poslanstvo Vitranca?
»Zelo pomembno je ohraniti tekme s tradicijo in strastjo lokalnih prirediteljev. Danes namreč ni samoumevno, da bo nekdo vstal ob dveh zjutraj in šel odmetavat sveži sneg s proge. Tu ne gre za denar, to je dejansko stvar pripadnosti. Vitranc je zasidran v koledarju kot klasična tekma z vedno znova vrhunskimi razmerami. Tudi Pokljuka ali Planica ne porajata dvomov glede organizacije. Prihajajo pa nova prizorišča in ni se lahko obdržati na zemljevidu elitnih tekem ...«

Planiška prireditev bo letos prav posebna, sprva je kazalo, da jo boste raztegnili na dober teden in nadomestili še ves odpadli norveški spored. Kaj se je pravzaprav dogajalo?
»Norveška turneja je zaradi slabe epidemiološke podobe v tej skandinavski deželi odpadla in mi bi del lahko nadomestili. Manjkala nam je le ena podrobnost, ki je finančno pokritje stroškov. Kot smučarska zveza smo bili pripravljeni to izpeljati, ponudili smo roko FIS, vendar smo tudi jasno povedali, da ni realno pričakovati, da bi s strani naših zvestih pokroviteljev pokrili še nove stroške. Odkrito si povejmo, da bi nas še en vikend stal vsaj 600.000 evrov. Televizijske pravice se ob preselitvi z ene lokacije na drugo zmanjšajo. Pogovarjali smo se o tujih sponzorjih, pa je bilo premalo časa. Mi si novega minusa v letu, ko že rešujemo izgubo v višini milijon evrov, res ne moremo privoščiti. Na koncu nam je za izpeljavo dodatnega vikenda zmanjkalo 200.000 evrov.«

Kakšno pa je sploh poslovanje SZS pred koncem te koronasezone?
»Koledarsko leto bo pozitivno. Ni črnih oblakov na obzorju, niti pri teku ne, s katerim smo se dnevno operativno ukvarjali. Seveda so nastajali stroški s testiranji, obenem pa je nekaj tekem odpadlo, kar je zmanjšalo stroške potovanj: nismo šli na Kitajsko, v ZDA, zdaj ob koncu na Norveško.


Gledanosti televizijskih prenosov so rekordne, Pokljuka je imela za 10 odstotkov večjo gledanost kot lansko SP v Anterselvi. Bančnega dolga je še za pol milijona evrov, to mirno servisiramo, ne ogroža nam proračuna. Z novim direktorjem Urošem Zupanom delamo redne preglede poslovanja. Prijela se je kultura: porabimo toliko, kot imamo. In nič več.«