NOGOMET
Pomlajeni Maribor je všečen
Vijolični in Domžale bodo še trpeli za napredovanje v kvalifikacijah za konferenčno ligo.
Odpri galerijo
Nino Žugelj je zabil svoj prvi gol v članskem moštvu Maribora. FOTO: Marko Pigac/ mp produkcija
Izplen prvih tekem 1. kroga kvalifikacij za nogometno konferenčno ligo je bil za Maribor in Domžale rezultatsko stoodstoten, dvakrat po 1:0. Naravnost idealen bi bil, če bi še veljalo pravilo gola v gosteh. Toda vsaka medalja ima dve plati: drugo bosta razkrili povratni tekmi v četrtek v Jerevanu in Luxembourgu.
Visoka taktična in tekmovalna dovršenost v seštevku taktike in nogometne ustvarjalnosti ni niti približno zasenčila tekmecev, tretjega ali četrtega po moči v domačih prvenstvih, armenskega Urartuja in luksemburškega Swifta Hesperangeja. Tudi zato velja biti previden, povratni tekmi lahko prineseta polom. »Prva tekma je minila v skladu s pričakovanji. Manjkala je kakšna zamisel več ali boljši zaključek v zadnji tretjini, je pa bil celoten odziv dober. Fantje so se metali na glavo, gledalci so to prepoznali. Potrpežljivi so bili in nas nosili v trenutkih, ko nam ni vse steklo po željah. Ni bilo vse idealno, a je skupna ocena pozitivna,« bolj ne bi mogel zadeti ocene trener Maribora Simon Rožman.
Če se po jutru dan pozna, je Maribor z odločno pomladitvijo – začetna enajsterica je v povprečju štela dobrih 23 let, Žan Vipotnik in strelec gola Nino Žugelj sta prvi izpit opravila zelo obetavno – na dobri poti, da krivuljo nazadovanja zasuka v napredovanje. Prvih 90 minut je bilo kaj videti, visok ritem in osnovno zamisel, toda tudi slabosti, ki so povezane s premalo izkušnjami in ustrezne kilometrine ter uigranosti. Da, tudi kakovosti posameznikov, ki nazadnje prevesijo jeziček na tehtnici na eno ali drugo stran.
Prav med znanjem posameznika, njegovim učinkom in mladostjo drugih ter igralnim konceptom bo Rožman iskal ravnovesje na igrišču in v slačilnici. Proti Armencem ga je našel, Rudi Požeg Vancaš je bil ob presenetljivo umirjenem in učinkovitem Martinu Milcu mojster, drugi pa zelo solidni izvajalci. Vratar je v moštvu tudi zato, da kaj reši, in Ažbe Jug je svojo nalogo opravil. A v Jerevanu bodo predvsem štele izkušnje.
»Cilj smo dosegli. Imamo prednost. Lahko bi dosegli še kakšen gol, ampak moramo biti zadovoljni, tekmeci so imeli tri, štiri lepe priložnosti,« je domžalski trener Dejan Đuranović šel skozi prvih 90 minut dvoboja proti tekmecu, ki je razkril, česa slovenskim moštvom primanjkuje: ustvarjalnosti v konici napada in pri kombiniranju. Domžalčani so bili kot celota homogeni, imeli so – ne prehud – ritem in red, toda ko je bilo treba narediti potezo več, je ni bilo.
Navkljub premoči se lahko zahvalijo le sreči, da so odnesli celo kožo, ki je najbrž ne bi, če bi glavni sodnik, Avstrijec Christian-Petru Ciochirca, videl, kar so drugi: prekrška za enajstmetrovko za goste in pri edinem golu Domžalčanov. Ti imajo glede na vse odlično igralno izhodišče za povratno tekmo, saj bodo tekmeci morali igrati bolj napadalno. Toda če imajo Luksemburžani več rezerve v igri in napredku v tednu dni, kot je imajo Domžalčani, potem je evropske zgodbe lahko prehitro konec.
Visoka taktična in tekmovalna dovršenost v seštevku taktike in nogometne ustvarjalnosti ni niti približno zasenčila tekmecev, tretjega ali četrtega po moči v domačih prvenstvih, armenskega Urartuja in luksemburškega Swifta Hesperangeja. Tudi zato velja biti previden, povratni tekmi lahko prineseta polom. »Prva tekma je minila v skladu s pričakovanji. Manjkala je kakšna zamisel več ali boljši zaključek v zadnji tretjini, je pa bil celoten odziv dober. Fantje so se metali na glavo, gledalci so to prepoznali. Potrpežljivi so bili in nas nosili v trenutkih, ko nam ni vse steklo po željah. Ni bilo vse idealno, a je skupna ocena pozitivna,« bolj ne bi mogel zadeti ocene trener Maribora Simon Rožman.
Če se po jutru dan pozna, je Maribor z odločno pomladitvijo – začetna enajsterica je v povprečju štela dobrih 23 let, Žan Vipotnik in strelec gola Nino Žugelj sta prvi izpit opravila zelo obetavno – na dobri poti, da krivuljo nazadovanja zasuka v napredovanje. Prvih 90 minut je bilo kaj videti, visok ritem in osnovno zamisel, toda tudi slabosti, ki so povezane s premalo izkušnjami in ustrezne kilometrine ter uigranosti. Da, tudi kakovosti posameznikov, ki nazadnje prevesijo jeziček na tehtnici na eno ali drugo stran.
Prav med znanjem posameznika, njegovim učinkom in mladostjo drugih ter igralnim konceptom bo Rožman iskal ravnovesje na igrišču in v slačilnici. Proti Armencem ga je našel, Rudi Požeg Vancaš je bil ob presenetljivo umirjenem in učinkovitem Martinu Milcu mojster, drugi pa zelo solidni izvajalci. Vratar je v moštvu tudi zato, da kaj reši, in Ažbe Jug je svojo nalogo opravil. A v Jerevanu bodo predvsem štele izkušnje.
Srečni Domžalčani
»Cilj smo dosegli. Imamo prednost. Lahko bi dosegli še kakšen gol, ampak moramo biti zadovoljni, tekmeci so imeli tri, štiri lepe priložnosti,« je domžalski trener Dejan Đuranović šel skozi prvih 90 minut dvoboja proti tekmecu, ki je razkril, česa slovenskim moštvom primanjkuje: ustvarjalnosti v konici napada in pri kombiniranju. Domžalčani so bili kot celota homogeni, imeli so – ne prehud – ritem in red, toda ko je bilo treba narediti potezo več, je ni bilo.
Navkljub premoči se lahko zahvalijo le sreči, da so odnesli celo kožo, ki je najbrž ne bi, če bi glavni sodnik, Avstrijec Christian-Petru Ciochirca, videl, kar so drugi: prekrška za enajstmetrovko za goste in pri edinem golu Domžalčanov. Ti imajo glede na vse odlično igralno izhodišče za povratno tekmo, saj bodo tekmeci morali igrati bolj napadalno. Toda če imajo Luksemburžani več rezerve v igri in napredku v tednu dni, kot je imajo Domžalčani, potem je evropske zgodbe lahko prehitro konec.
