Poraženi, a ponosni!

Porazi so sestavni del življenja. »V svoji karieri sem zgrešil več kot devet tisoč metov. Izgubil sem skoraj 300 tekem. Šestindvajsetkrat so mi zaupali odločilni met, a sem zgrešil. Spodletelo mi je. Znova in znova. In zato mi je tudi uspelo,« so besede, ki jih je pred desetletjem izrekel legendarni košarkar Michael Jordan. Zgodovina slavi zmagovalce. Kaj pa poštenost, ferplej? V slovenski športni zgodovini se je nabralo kar nekaj porazov, ki so zaboleli. Ob preračunljivosti bi se morda izteklo bolje za naše.

Niso izbirali tekmecev

Slovenski odbojkarji so minuli teden v Berlinu ostali brez vozovnice za olimpijske igre v Tokiu. V predtekmovanju kvalifikacij so po vrsti opravili z vsemi tremi tekmeci. Slovenija je imela možnost, da si izbere tekmeca v polfinalu. Na voljo je imela Francijo in Bolgarijo. Če bi Slovenija v zadnji tekmi predtekmovanja klonila (tako ali tako je že bila v polfinalu kvalifikacij), bi se pomerila z Bolgari. Eni so menili, da bi bilo to bolje. Drugi so menili, da je napočil čas, da končno premagamo tudi te Francoze. Po dveh nizih je kazalo, da bodo Tine Urnaut in ekipa res naredili konec črnemu nizu treh porazov proti Franciji. A so se galski petelini pobrali kot feniks iz pepela ter s 3:2 ugnali naše fante. Med kavčselektorji se je predvsem na družabnih omrežjih vnela žolčna debata, zakaj smo si izbrali Francoze, in ne Bolgarov. Nikoli ne bomo izvedeli, kaj bi bilo, če bi bilo.

»Nisem še videl ekipe, da je po takih dveh nizih sposobna tako odgovoriti. Mislim, da ne smemo biti jezni, nimamo si kaj očitati. Lahko smo razočarani, a vemo, da smo dali vse od sebe, dali smo svoj maksimum, tega smo v tem trenutku zmožni,« je povzel bolečino ob porazu reprezentant Jani Kovačič.

Zdovc ni dovolil poraza

Ker so bili pošteni, so naši košarkarji leta 2014 dobili težje tekmece v četrtfinalu svetovnega prvenstva. Matematika je šla takole: če si prvi ali tretji v predtekmovalni skupini, naletiš na Američane šele v polfinalu. To so vedeli vsi trije favoriti naše skupine, poleg Slovenije še Litva in Avstralija. Kalkulacije so se začele po tretjem krogu predtekmovanja. Ni bilo malo takih, ki so pozivali, da bi Slovenija namerno izgubila proti Angoli. To se ni zgodilo, je pa to v petem krogu naredila Avstralija. Ker so naši, svojo usodo so imeli vendarle v svojih rokah, izgubili proti Litvi, je ta redni del sklenila na prvem, Slovenija na drugem, Avstralija pa na tretjem mestu. »Sum je zelo velik. Obnašanje vodstva in igralcev Avstralije je razočaralo strokovnjake in privržence košarke,« se je na početje Avstralcev odzvala Fiba. »Vsekakor ostaja grenak priokus. Če bi izgubili z Angolo, bi bili namreč prvi ali tretji in bi imeli lažjo pot do polfinala,« je po koncu predtekmovanja razmišljal Zoran Dragić, ki v svojem razmišljanju ni bil osamljen.

Dejal je celo, da bi Slovenija tako ravnala, če bi bil on trener. Pa ni bil, ekipo je vodil Jure Zdovc, ki je bil kategorično proti kakršnim koli kalkulacijam. Slovenija je svojo pot končala v četrtfinalu, Američani so bili premočni. Še slabše se je godilo preračunljivim Avstralcem, ki so izpadli že v osmini finala, za točko jih je ugnala Turčija.

Tepeš izjemno

Peter Prevc je leta 2016 osvojil veliki kristalni globus. Morda bi ga imel že leto prej, a ga je igra metrov in številk prikrajšala za to. Odločitev je padla na zadnji tekmi v Planici. V boju za lovoriko sta bila Prevc in Nemec Severin Freund. Po prvi seriji je bil Prevc prvi, Freund sedmi, na zadnjo tekmo sezone pa je Nemec pripotoval s 44 točkami prednosti. Freund je zadržal sedmo mesto, zato bi moral Prevc zmagati. A se to ni zgodilo, saj je izjemen polet uspel Juriju Tepešu, ki je na koncu slavil, Prevc je bil drugi, zaostal je 2,8 točke. Premalo za veliki kristalni globus. Freund in Prevc sta oba zbrala po 1729 točk, a je šel globus v Nemčijo, ker je bil Freund večkrat prvi v tej sezoni.

»Ne vem, ali res ne razumete, da podarjena zmaga Petru ne bi pomenila nič. On si stvari želi zaslužiti, ne dobiti jih kot miloščino. Kaj pa če bi ga preskočila Stoch ali Velta? Kaj pa če bi Jurij zaostal za Freundom? Kaj pa če bi Peter na puklu pristal? Kaj pa če bi bil Freund tretji? Kaj pa če je kriv Schlierenzauer? Jurij je pač letel, ker mu je bilo fajn, nastopil je pred Petrom in mu ni ničesar namerno vzel. Računic je bilo milijon, Peter bi moral pač bolje poleteti,« je bilo razmišljanje s forumov, ki so se veliko ukvarjali s slovenskim (športnim) obračunom, zaradi katerega so na koncu profitirali Nemci.