Pozabimo na Berlin, grozi nova nevarnost
Ob pogledu v bližnjo košarkarsko preteklost hitro ugotovimo, kako kmalu je začel bledeti blišč slovenske reprezentance po osvojitvi naslova evropskega prvaka. Na današnji dan pred petimi leti jo je vlada nagradila (ali razvrednotila) s pičlimi 50.000 evri nagrade. Nekaj tednov pozneje se je začela njena kalvarija v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2019. Letos bo država prihranila nekaj denarja, zato pa se krepijo kisli občutki, kaj bi lahko prinesla prihodnost.
Spomnimo se, slovenski košarkarji morajo odigrati še štiri tekme v kvalifikacijah za mundial 2023, v katerih s petimi zmagami in tremi porazi zasedajo tretje mesto v skupini J za Nemčijo in Finsko (po 7:1) ter pred Švedsko, Izraelom (po 3:5) in Estonijo (2:6); na SP se bodo uvrstila tri moštva. Ker so Švedsko dvakrat premagali, jih lahko realno prehitijo le Izraelci, s katerimi se morajo še dvakrat pomeriti – 10. novembra v gosteh in 27. februarja pri nas. Čakata pa jih tudi revanša z Nemčijo na domačih tleh 13. novembra in gostovanje v Estoniji 24. februarja.
V normalnih razmerah vznemirjenje ne bi bilo potrebno. A ko se spomnimo nastopov brez igralcev iz lige NBA in evrolige po zmagoslavju v Istanbulu, občutki ne morejo biti prijetni. Zaradi razočaranj pri poskusu uvrstitve na prejšnje SP, poraza z Madžarsko v boju za letošnje EP in dveh zdrsov s Finsko v kvalifikacijah za naslednji mundial mnoge še danes spreletava srh. Marsikaj povedo že številke. Četa selektorja Aleksandra Sekulića (če bo prestal plaz kritik) bo že čez dva meseca pogrešala pet košarkarjev, ki so na letošnjem EP dosegli 77,6 odstotka slovenskih točk. Če si Zoran Dragić ne bo pravočasno zacelil strgane stegenske mišice, celo 82,6 odstotka. Največji delež je v Kölnu in Berlinu seveda prispeval Luka Dončić (182 točk od moštvenih 639 ali 28,5 odstotka), za njim so se zvrstili Goran Dragić (16,3 odstotka), Vlatko Čančar (12,7), Mike Tobey (10,5) in Klemen Prepelič (9,7), ki med klubsko sezono ne bodo mogli pomagati izbrani vrsti.
Brez strelcev in centrov
Med drugimi reprezentanti je imel največji točkovni delež Jaka Blažič (8,9 odstotka) pred Zoranom Dragićem (5), Edom Murićem (4,4), Žigo Dimcem (2,3), Aleksejem Nikolićem (1,3), Luko Rupnikom (0,5) in Žigo Samarjem, ki se edini ni vpisal med strelce. Načeloma naj bi oni poskušali dokončati delo v kvalifikacijah za SP, možni pa so tudi zapleti, ne le pri Z. Dragiću. Nikolić in Rupnik sta še vedno brez delodajalca, Dimec pa bo kariero nadaljeval na Japonskem in vprašanje je, ali se bo lahko odzival na vabila. A tudi z njim in z vključitvijo Jurija Macure bi bila Slovenija zdesetkana pod obročema.
Po vseh zamerah je hkrati skoraj nemogoče pričakovati, da bi lahko vskočil Alen Omić, Jordan Morgan, ki so ga naturalizirali pred Tobeyem, po operaciji kolena ni več isti kot pred poškodbo. Na zunanjih položajih pa selektor ne bo mogel računati niti na Žana Marka Šiška in Gregorja Glasa, saj bosta z Bayernom in Partizanom igrala v evroligi.