OKS
Pozitivni premiki pri državnem financiranju slovenskega športa
Bogdan Gabrovec o naših uspešnih odbojkarjih in pričakovanjih za OI v Tokiu 2020. Predsednik OKS se je odzval tudi na obtožbe judoističnega trenerja Marjana Fabjana.
Odpri galerijo
Bogdan Gabrovec ima v teh dneh polne roke dela.
FOTO: Uroš Hočevar
LJUBLJANA – Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec je v teh dneh polno zaposlen. Potem ko si je v četrtek ogledal tekmo slovenske nogometne reprezentance s Severno Makedonijo v Skopju, je sinoči za izbrance Matjaža Keka navijal v Stožicah, za nameček te dni gosti prvega moža kitajskega športa Gouja Zhongwena.
Kljub zasedenosti si je vzel čas za daljši intervju in spregovoril o financah za slovenski šport, naših uspešnih odbojkarjih, odzval se je tudi na obtožbe judoističnega trenerja Marjana Fabjana.
Kako kaže slovenskemu športu, kar zadeva denarna sredstva?
»V prihodnjih dveh letih je vlada predvidela določen dvig proračunskih sredstev za šport, in sicer za malo manj kot milijon dodatnih sredstev. Predvideva se še nekaj sredstev iz Evropske unije. Glede na to, da je tudi Fundacija za šport za leto 2020 razpisala za približno 10 odstotkov dodatnih sredstev (skupno 8,5 milijona evrov), lahko ocenimo, da se dogajajo pozitivni premiki pri državnem financiranju slovenskega športa. Vztrajali bomo, da se bo ta pozitivni trend nadaljeval. Trdno smo prepričani, da si glede na dosežke športnic in športnikov, splošne prisotnosti in priljubljenosti športa ter različnih pozitivnih učinkov, ki jih ima šport na družbo, to vsekakor zasluži. To tezo lahko podkrepimo tudi z zadnjim fenomenom uspešno zaključenega evropskega prvenstva v odbojki.«
Kako ste doživljali izjemne predstave slovenskih odbojkarjev in prvenstvo v Ljubljani?
»Doseženi rezultat je vrhunski, izjemen je bil tudi odziv javnosti, prav tako dvig ugleda države kot gostiteljice, da pozitivnih ekonomskih učinkov od prodaje vstopnic in drugih produktov sploh ne omenjam. Po besedah Metoda Ropreta, predsednika OZS, je po prvenstvu zaznan tudi povečan vpis mladih v odbojkarska društva, kar je še eden od izjemno pomembnih vidikov organizacije tovrstnih tekmovanj. Z vidika države, ki je tudi pomagala s sredstvi pri organizaciji, lahko rečemo, da je bila to zelo dobra investicija.«
Nedolgo tega je najuspešnejši slovenski (judoistični) trener Marjan Fabjan potožil, da mu na OKS že več let lažete o Bloudkovi nagradi in pokojnini zanjo. Kakšen je vaš odgovor?
»OKS ob določenih rezultatih, ki so doseženi na tekmovanjih pod njegovim okriljem (OI, evropske igre, sredozemske igre, OFEM), predlaga ali sopredlaga (ob nacionalni ali občinski zvezi) športnika za Bloudkovo plaketo in nagrado, ki jo je leta 2012 prejel tudi Marjan Fabjan. V tistem času je še veljal zakon iz preteklega obdobja, ki je opredeljeval dodatek k pokojnini v ustreznem znesku; tega je vsako leto znova predpisala vlada oziroma pristojni minister. Po starem zakonu je v tem dodatku uživala enajsterica, na koncu le deveterica, potem ko sta dva končala življenjsko pot. Po novem t. i. Vilfanovem zakonu se je dodatek omejil le na uspehe z OI in SP v olimpijskih športih, kar se je nam na OKS zdelo nepravično. S tem so namreč izločili evropska prvenstva. Poleg tega zakon predvideva, da lahko začne nekdo ta dodatek prejemati šele takrat, ko izpolni starostne in delovne pogoje za pokojnino. Do maksimalnega dodatka oziroma pokojnine (okrog 2400 evrov) so tako upravičeni olimpijski prvaki. Če ta, denimo, dobiva pokojnino 1500 evrov, bo prejel še razliko do maksimuma, ki se tudi spreminja iz leta v leto. Predlagali smo, da bi si ta dodatek zaslužili tudi naši najuspešnejši trenerji, zavzemali smo se, da bi upoštevali uspehe na EP v olimpijskih športih, v katerih na koncu koncev nimamo prav veliko evropskih prvakov.«
Fabjan se je pritoževal, da ste mu na OKS obljubljali, naj ne skrbi, saj da bo dobil ustrezno pokojnino.
»Pričakovali smo, da bodo naša priporočila padla na plodna tla, a zakonodajalci so se odločili, kot so se. Seveda se lahko zakone spreminja, če je za to volja in če bo oblast prepoznala, da odločitev prejšnje vlade ni bila pravična. Nekateri so imeli pomisleke, da je v posameznih primerih težko določiti, kateri trener je zaslužen za določeno kolajno. Kdo je torej najzaslužnejši za lanski naslov evropskega prvaka judoista Adriana Gomboca: ali njegov tedanji in donedavni trener Rok Drakšič ali prejšnji Marjan Fabjan? A menim, da to ni takšen problem ugotoviti. Kakor koli že; vemo, kateri so naši najuspešnejši trenerji, to so – če govorimo o kolajnah na OI – Janša, Fabjan, Lojze Mikolič, Ciril Globočnik, Peter Kauzer st. … Vsi ti bi si nedvomno zaslužili dodatek, Fabjan je navsezadnje s svojimi judoistkami osvojil že pet odličij na OI, od tega dve zlati. Kolikšna je njegova delovna doba, ve le on. Vemo, da je 20 let zaposlen na policiji, prej je bil zlatar, kakšne prispevke je plačeval (če jih je), pa mi ni znano.«
Potem še niste obupali, da se bo glede tega vendarle kaj spremenilo?
»Ne, nikakor. Judo me je naučil vztrajnosti, potrpežljivosti in tudi zmernosti. A bomo morali imeti široko podporo koalicije, če bomo želeli spremeniti zakon. Verjamem, da bo vlada našla dodatne vire, pri čemer imam v mislih sredstva, pridobljena na račun zakona o posebnih igrah na srečo. Po oceni obeh loterij – Športne in Loterije Slovenije – bo teh sredstev letos za 15 milijonov evrov. Prizadevamo si, da bi se del tega podelilo obema fundacijama in da bi se nato – po razpisu obeh fundacij – denar prerazporedil v športu. Verjamem, da nam bo vlada prisluhnila in da bomo prišli – ker smo v letu debelih krav – do bistveno večjega kolača, kar pri nas pomeni 10 odstotkov več denarja.«
Kako komentirate nastope slovenskih judoistov na avgustovskem svetovnem prvenstvu v Tokiu, kjer so po 10 letih ostali brez kolajne na velikem tekmovanju?
»Če kateri šport poznam, je to judo, s katerim sem tako ali drugače povezan 55 let. Da so ostali brez odličja, zame ni nobena tragedija. Včasih je to celo dobro, saj na takšen način spoznaš, da osvojitev kolajn(e) ni samo po sebi umevna. Za nameček jih začneš bolj ceniti.«
Verjamete v nadaljevanje niza osvajanja kolajn judoistov na OI?
»Verjamem v dobre rezultate. Po OI v Riu de Janeiru '16 sem se zavezal, da ne bom več dajal vrednostne ocene, zato vam zdaj ne bom govoril o odličjih. Lahko rečem le, da smo zelo konkurenčni in da se bomo dobrih uvrstitev veselili tudi v drugih športih.«
Kaj vam govori občutek?
»Občutek je dober.«
Kljub zasedenosti si je vzel čas za daljši intervju in spregovoril o financah za slovenski šport, naših uspešnih odbojkarjih, odzval se je tudi na obtožbe judoističnega trenerja Marjana Fabjana.
Kako kaže slovenskemu športu, kar zadeva denarna sredstva?
»V prihodnjih dveh letih je vlada predvidela določen dvig proračunskih sredstev za šport, in sicer za malo manj kot milijon dodatnih sredstev. Predvideva se še nekaj sredstev iz Evropske unije. Glede na to, da je tudi Fundacija za šport za leto 2020 razpisala za približno 10 odstotkov dodatnih sredstev (skupno 8,5 milijona evrov), lahko ocenimo, da se dogajajo pozitivni premiki pri državnem financiranju slovenskega športa. Vztrajali bomo, da se bo ta pozitivni trend nadaljeval. Trdno smo prepričani, da si glede na dosežke športnic in športnikov, splošne prisotnosti in priljubljenosti športa ter različnih pozitivnih učinkov, ki jih ima šport na družbo, to vsekakor zasluži. To tezo lahko podkrepimo tudi z zadnjim fenomenom uspešno zaključenega evropskega prvenstva v odbojki.«
Kako ste doživljali izjemne predstave slovenskih odbojkarjev in prvenstvo v Ljubljani?
»Doseženi rezultat je vrhunski, izjemen je bil tudi odziv javnosti, prav tako dvig ugleda države kot gostiteljice, da pozitivnih ekonomskih učinkov od prodaje vstopnic in drugih produktov sploh ne omenjam. Po besedah Metoda Ropreta, predsednika OZS, je po prvenstvu zaznan tudi povečan vpis mladih v odbojkarska društva, kar je še eden od izjemno pomembnih vidikov organizacije tovrstnih tekmovanj. Z vidika države, ki je tudi pomagala s sredstvi pri organizaciji, lahko rečemo, da je bila to zelo dobra investicija.«
Nedolgo tega je najuspešnejši slovenski (judoistični) trener Marjan Fabjan potožil, da mu na OKS že več let lažete o Bloudkovi nagradi in pokojnini zanjo. Kakšen je vaš odgovor?
»OKS ob določenih rezultatih, ki so doseženi na tekmovanjih pod njegovim okriljem (OI, evropske igre, sredozemske igre, OFEM), predlaga ali sopredlaga (ob nacionalni ali občinski zvezi) športnika za Bloudkovo plaketo in nagrado, ki jo je leta 2012 prejel tudi Marjan Fabjan. V tistem času je še veljal zakon iz preteklega obdobja, ki je opredeljeval dodatek k pokojnini v ustreznem znesku; tega je vsako leto znova predpisala vlada oziroma pristojni minister. Po starem zakonu je v tem dodatku uživala enajsterica, na koncu le deveterica, potem ko sta dva končala življenjsko pot. Po novem t. i. Vilfanovem zakonu se je dodatek omejil le na uspehe z OI in SP v olimpijskih športih, kar se je nam na OKS zdelo nepravično. S tem so namreč izločili evropska prvenstva. Poleg tega zakon predvideva, da lahko začne nekdo ta dodatek prejemati šele takrat, ko izpolni starostne in delovne pogoje za pokojnino. Do maksimalnega dodatka oziroma pokojnine (okrog 2400 evrov) so tako upravičeni olimpijski prvaki. Če ta, denimo, dobiva pokojnino 1500 evrov, bo prejel še razliko do maksimuma, ki se tudi spreminja iz leta v leto. Predlagali smo, da bi si ta dodatek zaslužili tudi naši najuspešnejši trenerji, zavzemali smo se, da bi upoštevali uspehe na EP v olimpijskih športih, v katerih na koncu koncev nimamo prav veliko evropskih prvakov.«
Fabjan se je pritoževal, da ste mu na OKS obljubljali, naj ne skrbi, saj da bo dobil ustrezno pokojnino.
»Pričakovali smo, da bodo naša priporočila padla na plodna tla, a zakonodajalci so se odločili, kot so se. Seveda se lahko zakone spreminja, če je za to volja in če bo oblast prepoznala, da odločitev prejšnje vlade ni bila pravična. Nekateri so imeli pomisleke, da je v posameznih primerih težko določiti, kateri trener je zaslužen za določeno kolajno. Kdo je torej najzaslužnejši za lanski naslov evropskega prvaka judoista Adriana Gomboca: ali njegov tedanji in donedavni trener Rok Drakšič ali prejšnji Marjan Fabjan? A menim, da to ni takšen problem ugotoviti. Kakor koli že; vemo, kateri so naši najuspešnejši trenerji, to so – če govorimo o kolajnah na OI – Janša, Fabjan, Lojze Mikolič, Ciril Globočnik, Peter Kauzer st. … Vsi ti bi si nedvomno zaslužili dodatek, Fabjan je navsezadnje s svojimi judoistkami osvojil že pet odličij na OI, od tega dve zlati. Kolikšna je njegova delovna doba, ve le on. Vemo, da je 20 let zaposlen na policiji, prej je bil zlatar, kakšne prispevke je plačeval (če jih je), pa mi ni znano.«
Potem še niste obupali, da se bo glede tega vendarle kaj spremenilo?
»Ne, nikakor. Judo me je naučil vztrajnosti, potrpežljivosti in tudi zmernosti. A bomo morali imeti široko podporo koalicije, če bomo želeli spremeniti zakon. Verjamem, da bo vlada našla dodatne vire, pri čemer imam v mislih sredstva, pridobljena na račun zakona o posebnih igrah na srečo. Po oceni obeh loterij – Športne in Loterije Slovenije – bo teh sredstev letos za 15 milijonov evrov. Prizadevamo si, da bi se del tega podelilo obema fundacijama in da bi se nato – po razpisu obeh fundacij – denar prerazporedil v športu. Verjamem, da nam bo vlada prisluhnila in da bomo prišli – ker smo v letu debelih krav – do bistveno večjega kolača, kar pri nas pomeni 10 odstotkov več denarja.«
Kako komentirate nastope slovenskih judoistov na avgustovskem svetovnem prvenstvu v Tokiu, kjer so po 10 letih ostali brez kolajne na velikem tekmovanju?
»Če kateri šport poznam, je to judo, s katerim sem tako ali drugače povezan 55 let. Da so ostali brez odličja, zame ni nobena tragedija. Včasih je to celo dobro, saj na takšen način spoznaš, da osvojitev kolajn(e) ni samo po sebi umevna. Za nameček jih začneš bolj ceniti.«
Verjamete v nadaljevanje niza osvajanja kolajn judoistov na OI?
»Verjamem v dobre rezultate. Po OI v Riu de Janeiru '16 sem se zavezal, da ne bom več dajal vrednostne ocene, zato vam zdaj ne bom govoril o odličjih. Lahko rečem le, da smo zelo konkurenčni in da se bomo dobrih uvrstitev veselili tudi v drugih športih.«
Kaj vam govori občutek?
»Občutek je dober.«
