Prava zmes za vrhunski rezultat
Še dva dneva nas ločita do začetka evropskega prvenstva v rokometu za ženske, ki ga bo poleg Severne Makedonije in Črne gore gostila tudi Slovenija. To bo vrhunec generacije, ki je že večkrat pokazala, da je lahko kos najboljšim, vendar pravega preboja še ni dočakala. Največji pečat slovenskemu ženskemu rokometu od osamosvojitve sta nedvomno pustila Tone Tiselj, ki je Krim Mercator dvakrat popeljal do naslova v ligi prvakinj (2001, 2003), in Marta Bon, tvorka dveh najboljših uvrstitev Slovenk na velikih tekmovanjih, 8. mesta na SP 2003 na Hrvaškem in 9. mesta na EP 2004 na Madžarskem. Oba menita, da lahko reprezentanca Dragana Adžića na zgodovinskem domačem euru, ki ga bo odprla v petek z Dansko v Celju, doseže odmeven rezultat, vendar za to ni nobenega jamstva. »Treba je vedeti, da bo to labodji spev generacije, ki ima v zadnjih letih odlične razmere za delo. Ta čas so vse najboljše igralke na razpolago selektorju Adžiću, vendar je skupina z Dansko, Švedsko in Srbijo zelo zahtevna. Moje minimalno pričakovanje je uvrstitev v naslednji krog. Če pa Slovenke pridejo tja, pa sem prepričan, da se lahko enakovredno kosajo tudi z Madžarkami in Hrvaticami v boju za polfinale,« je razmišljal Tiselj, ki je Slovenke vodil med letoma 2000 in 2002 ter tudi v letih 2011 in 2012.
Kdo bi lahko bil v celjski skupini tisti šibki člen, prek katerega bi se Slovenke dokopale do nastopov v ljubljanskih Stožicah? »Najbolj konstantne so Danke, ki so zame favoritinje skupine. Tudi Švedinje so zelo močne, ampak že bolj nihajo. Gotovo ima najslabšo ekipo Srbija z našim Urošem Bregarjem, saj je močno pomladila reprezentanco in je po kakovosti igralskega kadra najšibkejša,« je ocenil Tiselj, ki ne izključuje možnosti, da bo prav zadnja tekma proti Srbiji ključna za končno oceno slovenskega nastopa na EP. Svojo vlogo bi lahko odigrali tudi navijači. »Navijači so običajno v pomoč, a zadeva je preprosta: energija se pretaka z igrišča na tribune in ne obratno. Večjega motiva, kot je nacionalni naboj, v športu ni in dekleta morajo pridobiti publiko na svojo stran s svojim pristopom in borbenostjo,« je še povedal Tiselj. Njegova kolegica Bonova je še malce bolj optimistična in verjame, da lahko ta rod prekosi njene rezultate. »To je že dolgo moja želja. Imam priložnost govoriti z reprezentantkami in jim to tudi povem. Ocenjujem, da je tako v ekipi kot v posameznicah dovolj kakovosti, najbolj pomembna pa je zmagovalna naravnanost. Dekletom sem tudi rekla, da je Slovenija že premagala Dansko, čeprav je tega res že dolgo, ter tudi Švedsko in Srbijo, zato ni potrebe po strahospoštovanju,« pove Bonova, ki jo že malce motijo izjave, da je skupina B najtežja med vsemi.
Samozavest mora priti v kri
»Vse skupine so zelo močne, lahkih tekmecev ni več. Mi moramo vedeti, kako iz majhnega nabora igralk narediti čim več. Majhnost je lahko včasih tudi prednost. Nimamo kaj jokati, ampak moramo izkoristiti vse svoje potenciale. V tem trenutku imamo par vrhunskih posameznic, ki sodijo v svetovni vrh na svojih igralnih položajih. Okrog njih imamo dovolj kakovostnih in še okrog njih dovolj takšnih, ki so željne dokazovanja. To je načeloma formula za dober rezultat. Če lahko dam prispodobo z gradnjo hiše, prav gotovo ne potrebuješ 18 arhitektov, ampak enega ali dva, največ tri. Potem pa zidarje, električarje, vodovodarje in druge. To Slovenija ima in tega se mora zavedati,« je dejala Bonova, ki je Slovenijo vodila v treh obdobjih (1997–1998, 2003–2004 in 2012–2015).
Zanjo je zelo pomembna samozavest. »Samozavest mora priti igralkam v kri, če pa bo ostala samo na koncu ustnic, ne bo uspeha. Reprezentanca se ne sme obremenjevati z drugimi, ampak razmišljati o sebi. Zanjo še nikdar ni bilo tako dobro poskrbljeno in to se mora nekje poznati,« je prepričana Marta Bon, ki je ne skrbi, da Slovenke ne bi prišle v prestolnico: »Dovolj so dobre in veselim se njihovih nastopov v Stožicah.«
