Preplah v Avstriji, ker so smučarji sestopili z vrha
Porazna zima za zvezo s 60 milijoni evrov letnega proračuna.
Odpri galerijo
Anna Veith se v zadnji sezoni ni več približala nekdanjim vrhunskim dosežkom. FOTO: Tomi Lombar
Bomo še imeli zmagovalce po Marcelu Hirscherju? Tako so se spraševali ob koncu prejšnje sezone v Avstriji, ko se je veliki šampion poslavljal od tekmovalnega športa. Podobno je bilo nekoč tudi pri nas ob odhodu Tine Maze, a vrzel je tik za njo z zaporednima prestižnima naslovoma svetovne prvakinje v smuku zakrpala Ilka Štuhec. V Avstriji je dejansko sledil šok.
Že državna himna Dežela gorá dodobra razkriva, kako so v tej deželi ponosni na svoje vršace, smučanje pa je sploh del identitete in pogosto tolažba v boju ob porazih v drugih športnih arenah. Tako so na prejšnjih poletnih OI v Riu osvojili le eno bronasto kolajno (jadranje; Tanja Frank-Thomas Zajac), štiri leta prej v Londonu ni bilo niti enega avstrijskega športnika na odru za najboljše tri!
Zanesenjaki od Predarlskega na skrajnem zahodu do mejnih prehodov s Slovaško in z Madžarsko so čakali na zimo, svoje junake belih strmin in skakalnic, zlasti priljubljena sta bila Hirscher in Anna Fenninger, svojčas velika tekmica Mazejeve. Oba prihajata s Solnograškega, iz te zvezne dežele je bil pred njima tudi Hermann Maier.
Pozneje so poškodbe dodobra pokvarile ambiciozne načrte temnolaske, ki po poroki s priimkom Veith še vedno vztraja, a svojim nekdanjim uspehom se ne more približati – superveleslalomsko 7. mesto na olimpijski progi v Sočiju je bil njen najboljši izid pred dnevi končane sezone. Po koledarju bi jo morali skleniti prav včeraj v Cortini d'Ampezzo, a ukrepi ob koronavirusu so jo močno skrajšali, omenjena smučarka je imela svoj zadnji nastop pred poldrugim mesecem v Garmisch-Partenkirchnu. Že tedaj je bilo ob bledih predstavah rdeče-belo-rdeče vrste zaznati alarm, češ da se po dolgem času odmika zmaga v pokalu narodov.
In nato se je res zgodilo! Po 31 letih vladavine je Avstrija sestopila z vrha v moški skupni razvrstitvi, tudi pri dekletih se je zgodba severno od Karavank začela sesuvati. Ženska vrsta resda ni bila tako suverena kot moška s Hirscherjem, Maierjem, Bennijem Raichom in drugimi, vseeno pa je bila v treh desetletjih najpogosteje na najvišji stopnički pokala nacij, nekajkrat so Avstrijke na vrh spustile tekmice iz Nemčije, Italije in Švice. Slednja je zdaj postala velika zmagovalka zime 2019/20 v moški konkurenci, med smučarkami so bile najboljše Italijanke.
»Ko smo redno zmagovali, tega nihče ni zaznal. Zdaj, ko je na vrhu Švica, pa se vsa Avstrija zgraža,« je dejal 78-letni Peter Schröcksnadel, že dolgo avtoritativni predsednik avstrijske smučarske zveze. Pred grožnjo koronavirusa se je umaknil v zavetišče domačega Iglsa nad Innsbruckom, tam zdaj v miru razmišlja, kako bi se s sodelavci lotil popravnega izpita po tej spodleteli zimi. Za zvezo, ki s 60 milijoni letnega proračuna ohranja ugled najbogatejše v smučarski karavani, štejejo namreč le zmage. Omenjeni funkcionar pa se še ne namerava umakniti. Rad bi dočakal tudi svetovno prvenstvo v domovini. Kandidatura Saalbach/Hinterglemm se bo za izvedbo leta 2025 pomerila s Crans-Montano in Garmisch-Partenkirchnom.
Že državna himna Dežela gorá dodobra razkriva, kako so v tej deželi ponosni na svoje vršace, smučanje pa je sploh del identitete in pogosto tolažba v boju ob porazih v drugih športnih arenah. Tako so na prejšnjih poletnih OI v Riu osvojili le eno bronasto kolajno (jadranje; Tanja Frank-Thomas Zajac), štiri leta prej v Londonu ni bilo niti enega avstrijskega športnika na odru za najboljše tri!
Zanesenjaki od Predarlskega na skrajnem zahodu do mejnih prehodov s Slovaško in z Madžarsko so čakali na zimo, svoje junake belih strmin in skakalnic, zlasti priljubljena sta bila Hirscher in Anna Fenninger, svojčas velika tekmica Mazejeve. Oba prihajata s Solnograškega, iz te zvezne dežele je bil pred njima tudi Hermann Maier.
V tej zimi so se v avstrijski reprezentanci v alpskem smučanju veselili osmih zmag. Šest so jih dosegli fantje, dve dekleta. Polovico vseh, torej štiri, je zbral Matthias Mayer, 29-letni Korošec iz Zobrc (Afritz am See), sicer član kluba z Osojščice.
Pozneje so poškodbe dodobra pokvarile ambiciozne načrte temnolaske, ki po poroki s priimkom Veith še vedno vztraja, a svojim nekdanjim uspehom se ne more približati – superveleslalomsko 7. mesto na olimpijski progi v Sočiju je bil njen najboljši izid pred dnevi končane sezone. Po koledarju bi jo morali skleniti prav včeraj v Cortini d'Ampezzo, a ukrepi ob koronavirusu so jo močno skrajšali, omenjena smučarka je imela svoj zadnji nastop pred poldrugim mesecem v Garmisch-Partenkirchnu. Že tedaj je bilo ob bledih predstavah rdeče-belo-rdeče vrste zaznati alarm, češ da se po dolgem času odmika zmaga v pokalu narodov.
Švicarji ugnali Avstrijce
In nato se je res zgodilo! Po 31 letih vladavine je Avstrija sestopila z vrha v moški skupni razvrstitvi, tudi pri dekletih se je zgodba severno od Karavank začela sesuvati. Ženska vrsta resda ni bila tako suverena kot moška s Hirscherjem, Maierjem, Bennijem Raichom in drugimi, vseeno pa je bila v treh desetletjih najpogosteje na najvišji stopnički pokala nacij, nekajkrat so Avstrijke na vrh spustile tekmice iz Nemčije, Italije in Švice. Slednja je zdaj postala velika zmagovalka zime 2019/20 v moški konkurenci, med smučarkami so bile najboljše Italijanke.
»Ko smo redno zmagovali, tega nihče ni zaznal. Zdaj, ko je na vrhu Švica, pa se vsa Avstrija zgraža,« je dejal 78-letni Peter Schröcksnadel, že dolgo avtoritativni predsednik avstrijske smučarske zveze. Pred grožnjo koronavirusa se je umaknil v zavetišče domačega Iglsa nad Innsbruckom, tam zdaj v miru razmišlja, kako bi se s sodelavci lotil popravnega izpita po tej spodleteli zimi. Za zvezo, ki s 60 milijoni letnega proračuna ohranja ugled najbogatejše v smučarski karavani, štejejo namreč le zmage. Omenjeni funkcionar pa se še ne namerava umakniti. Rad bi dočakal tudi svetovno prvenstvo v domovini. Kandidatura Saalbach/Hinterglemm se bo za izvedbo leta 2025 pomerila s Crans-Montano in Garmisch-Partenkirchnom.
