Pri moških pogreša velike zvezdnike

Ameriška zvezdnica Lindsey Vonn se je pred dvema letoma s težkim srcem poslovila od alpskega smučanja, v katerem je osvojila pravzaprav vse, kar se je osvojiti dalo. V nedavnem pogovoru za avstrijski časnik Standard je predstavila svoj (zdajšnji) pogled na ta šport.

Ali je smučarski šport sploh še mogoče rešiti?
»O tem nisem prepričana. Veliko športov je v težavah. Ni gledalcev, televizijska gledanost pada. Toda smučanje je zame eden od najbolj varnih športov med pandemijo, ker se odvija na prostem.«

Kako na alpsko smučanje gledajo v ZDA?
»Tako kot povsod v športu: ljudje zdaj razmišljajo predvsem o zdravju, ki je pravzaprav na slehernem koraku osrednja tema pogovorov. Smučanje se v ospredje prebije med olimpijskimi igrami, tekme za svetovni pokal pa spremljajo zelo malo.«

Kako vam je všeč razvoj alpskega smučanja?
»Pogrešam velike zvezdnike, vsaj pri moških. Marcela Hirscherja, Aksla Lunda Svindala in Bodeja Millerja ni več. Zdaj imamo več različnih zmagovalcev. Smučarski šport bi morali nasploh bolje tržiti.«

V kakšnem smislu?
»Odgovorni bi morali bolj(e) nagovoriti mladino. Pogrešam inovativnost v komunikaciji z navijači. Tudi zaradi tega je pri nas manj ljudi, ki se ukvarjajo s tem športom. Škoda, kajti tu imamo res velikanski trg, vendar pa na žalost nihče ne more spremljati smučanja. Če bi začeli vlagati v oglaševanje, bi bila to naložba za prihodnost.«

Smučanje postaja čedalje dražje. Bo to že kmalu šport elit(e)?
»Čeprav sta oba od staršev odvetnika, sem si tudi sama komaj lahko privoščila svojo kariero. Kakor kažejo trendi, se nadarjeni tekmovalci odpovedujejo izobrazbi na smučarski akademiji. Namesto tega raje najemajo zasebne trenerje. Veliko otrok gre po tej poti, ki nato podležejo finančnemu pritisku. Šport bi moral postati bolj dostopen, ne le v ZDA. Že dnevne karte so izjemno drage. Vendar pa se to ne bo kmalu spremenilo.«

Pomagati poskušate s svojo fundacijo.
»Imamo programe, s katerimi otroke iz šol odpeljemo na smučišča in jim damo vso opremo. Odgovor na vprašanje, ali starši raje vlagajo v izobrazbo ali smučarsko kariero, je že vnaprej znan. Zaradi pandemije novega koronavirusa je še težje priti do denarja. Nekaj štipendistov je v tem obdobju ostalo celo brez strehe nad glavo.«

Čedalje težje je dobiti tudi prireditelje tekem.
»Še zlasti organizatorje smukov, ki so najbolj razburljivi in obenem tudi najdražji. Lahko bi, denimo, znižali stroške, če bi zmanjšali število prizorišč v svetovnem pokalu. Prepričana sem tudi, da bi se število gledalcev povečalo, če bi začeli prirejati skupne preizkušnje fantov in deklet. To bi bilo treba izvesti čim prej.«

Kako gledate na številne poškodbe?
»To se je napovedovalo.«

Zakaj?
»Zaradi krajših priprav na sezono. Reprezentance so odpovedovale treninge v Južni Ameriki in na Novi Zelandiji. Ni najbolj pametno, da se, denimo, na smuk v Kitzbühlu pripravljaš zgolj na ledenikih.«

Ali vam je kdaj žal, da ste že pri 34 letih končali športno pot?
»Še zdaj bi lahko zmagovala, toda moje telo tega ni več sposobno, kar je žalostno. Želela sem si namreč izboljšati rekord Ingemarja Stenmarka po številu zmag (86). Ker pa zdaj komentiram tekme in se redno pogovarjam s tekmovalkami, sem se lažje sprijaznila s tem, da je moje kariere konec.«