DIRKA PO ŠPANIJI
Pri svetem Jakobu so častili nepremagljivega Primoža
Roglič si je v velikem slogu prikolesaril še eno zmago v vožnji na kronometer in dobil že tretjo Vuelto zapored.
Odpri galerijo
Ko gre za vrhunsko kakovost na španskem krogu, je slovenski kolesarski as osamljen v ospredju. FOTO: Jumbo Visma
Ni pomembno, ali je cilj na madridskem trgu Cibeles ali pred katedralo svetega Jakoba v Santiagu de Compostela, na Vuelti je najboljši Primož Roglič. Slovenski kolesarski zvezdnik je v velikem slogu slavil že tretjo zaporedno zmago na dirki po Španiji, na kateri je bil malodane nedotakljiv od starta do cilja. Popuščal ni niti na zaključnem dejanju, 33,8 km dolgi vožnji na čas v najbolj znanem španskem romarskem središču, v katerem je ubranil sloves olimpijskega prvaka v tej disciplini.
Po pričakovanjih mu nihče ni bil kos, presenetljivo se mu je najbolj približal Danec Magnus Cort (Education First), ki je bil tudi eden od junakov 76. dirke po Španiji. Slavil je tri etapne zmage, kolikor jih je imel do včerajšnjega starta tudi Roglič. Kisovčanu v boju za končno zmago ne bi bilo več treba dirkati na vso moč, saj je z moštvenimi kolegi iz Jumba Visme domala vse rešil že dan prej, ko je v 20. etapi na zadnjem ciljnem vzponu dirke na Alto Castro de Herville z 2. mestom vodstvo pred najbližjim zasledovalcem Enricom Masom (Movistar) povečal na 2:38. Vendar tudi ni bilo razloga, da ne bi še enkrat unovčil svoje prevlade in izjemne forme tudi ob koncu 3417 km dolgega maratona.
Corta, ki je z lahkoto odpravil vse druge tekmece, je za še eno veličastno zmago s časom 44:02 ugnal za 14 sekund. Prednost bi bila zajetnejša, če Roglič ne bi zgrešil linije na enem od ovinkov in zvišal utripa svojih navijačev. Vse se je končalo srečno, s končno zmago pred Masom, ki ga je prehitel tik pred ciljem, čeprav je Španec startal dve minuti pred njim. Končna razlika je bila tako strašljivih 4:42, na 3. mestu pa je Vuelto z zaostankom 7:40 za rdečim Kisovčanom končal Avstralec Jack Haig (Bahrain Victorious). V cilj so v ozadju prikolesarili preostali trije Slovenci Jan Tratnik (Bahrain Victorious), Jan Polanc (UAE) in Luka Mezgec (BikeExchange), ki jim je izjemno naporna Vuelta pobrala ogromno moči. Ker je Roglič slavil tudi v skupnem seštevku, si je včeraj pripisal 57. in 58. zmago v karieri, ob tem pa pri dveh statistikah obdržal tudi 100-odstotni izkupiček na Vuelti.
Na njej je trikrat startal in trikrat zmagal, na njej je odpeljal štiri posamične vožnje na kronometer in štirikrat zmagal. »Še en izjemen dan in izjemni trije tedni so za mano. Zelo sem vesel zase in za vse fante okoli mene. V vožnji na čas je bilo zelo težko, bila je zadnja etapa dirke in izjemno zahtevnega tedna. Vseeno sem tudi užival, gledalci ob progi so me izjemno vzpodbujali. Sicer pa sem se osredotočil le na etapo, nisem razmišljal o drugih stvareh. Vse skupaj pa je neverjetno, noro. Včasih zmagaš za veliko, včasih za malo, pomembno je le, da lahko zmagaš. Ne razmišljam o pisanju zgodovine, temveč o tem, da najbolje opravljam svoje delo in uživam,« je v cilju dejal Roglič, ki je z izjemno vožnjo na čas le postavil piko na i malodane brezhibni dirki. Njegova zmaga je bila ogrožena le v tistih sekundah, ko se je v 10. in 12. etapi znašel na tleh in ni bilo jasno, ali jo je odnesel brez poškodb.
Na srečo jo je in spremljali smo kolesarsko mojstrovino, kakršnih sta sposobna le dva Slovenca, ki na tritedenskih dirkah zadnji dve leti nimata prave konkurence, če sta stoodstotno pripravljena in ne dirkata drug proti drugemu. Tako kot je po rojakovem padcu in odstopu Tadej Pogačar letos povsem prevladoval na Touru, je na Vuelti, na katero se ni podal 22-letni as s Klanca pri Komendi, položaj vseskozi obvladoval Roglič.
In to od zmage v uvodni vožnji na čas v Burgosu do sklepne ure resnice v Santiagu de Compostela. Vmes je dodal še dve zmagi v klanec, na peklensko strmi ciljni špici 11. etape v Valdepeñasu de Jaenu in v 17. etapi na kultnem vzponu na Lagos de Covadonga. Ta podvig se bo vpisal v kolesarske anale in je brez dvoma njegova največja etapna zmaga na tritedenskih dirkah doslej. Tudi v nadaljevanju kariere ne bo zlahka presegel akcije, ki sta jo z Eganom Bernalom (Ineos) začela 61 km pred ciljem, nato pa se je slovenski šampion 7,5 km pred vrhom za šalo otresel kolumbijskega zmagovalca Toura 2019 in Gira 2021 ter v eni potezi odločil zmagovalca dirke po Španiji. Roglič je z letošnjimi dosežki brez dvoma postal legenda Vuelte, postal je četrti kolesar z vsaj tremi zmagami in tretji s tremi zaporednimi uspehi.
Pred njim je to uspelo le Švicarju Tonyju Romingerju (1992–1994) in Špancu Robertu Herasu (2003–2005), ki je s skupno štirimi zmagami (še 2000.) absolutni rekorder. Če se bo Roglič še vračal na Vuelto, bo kmalu dobil družbo. Miha Hočevar
Po pričakovanjih mu nihče ni bil kos, presenetljivo se mu je najbolj približal Danec Magnus Cort (Education First), ki je bil tudi eden od junakov 76. dirke po Španiji. Slavil je tri etapne zmage, kolikor jih je imel do včerajšnjega starta tudi Roglič. Kisovčanu v boju za končno zmago ne bi bilo več treba dirkati na vso moč, saj je z moštvenimi kolegi iz Jumba Visme domala vse rešil že dan prej, ko je v 20. etapi na zadnjem ciljnem vzponu dirke na Alto Castro de Herville z 2. mestom vodstvo pred najbližjim zasledovalcem Enricom Masom (Movistar) povečal na 2:38. Vendar tudi ni bilo razloga, da ne bi še enkrat unovčil svoje prevlade in izjemne forme tudi ob koncu 3417 km dolgega maratona.
Corta, ki je z lahkoto odpravil vse druge tekmece, je za še eno veličastno zmago s časom 44:02 ugnal za 14 sekund. Prednost bi bila zajetnejša, če Roglič ne bi zgrešil linije na enem od ovinkov in zvišal utripa svojih navijačev. Vse se je končalo srečno, s končno zmago pred Masom, ki ga je prehitel tik pred ciljem, čeprav je Španec startal dve minuti pred njim. Končna razlika je bila tako strašljivih 4:42, na 3. mestu pa je Vuelto z zaostankom 7:40 za rdečim Kisovčanom končal Avstralec Jack Haig (Bahrain Victorious). V cilj so v ozadju prikolesarili preostali trije Slovenci Jan Tratnik (Bahrain Victorious), Jan Polanc (UAE) in Luka Mezgec (BikeExchange), ki jim je izjemno naporna Vuelta pobrala ogromno moči. Ker je Roglič slavil tudi v skupnem seštevku, si je včeraj pripisal 57. in 58. zmago v karieri, ob tem pa pri dveh statistikah obdržal tudi 100-odstotni izkupiček na Vuelti.
Primož Roglič se je z moštvenimi kolegi iz Jumba Visme veselil velike zmage in malodane brezhibne dirke. FOTO: Miguel Riopa/AFP
Na njej je trikrat startal in trikrat zmagal, na njej je odpeljal štiri posamične vožnje na kronometer in štirikrat zmagal. »Še en izjemen dan in izjemni trije tedni so za mano. Zelo sem vesel zase in za vse fante okoli mene. V vožnji na čas je bilo zelo težko, bila je zadnja etapa dirke in izjemno zahtevnega tedna. Vseeno sem tudi užival, gledalci ob progi so me izjemno vzpodbujali. Sicer pa sem se osredotočil le na etapo, nisem razmišljal o drugih stvareh. Vse skupaj pa je neverjetno, noro. Včasih zmagaš za veliko, včasih za malo, pomembno je le, da lahko zmagaš. Ne razmišljam o pisanju zgodovine, temveč o tem, da najbolje opravljam svoje delo in uživam,« je v cilju dejal Roglič, ki je z izjemno vožnjo na čas le postavil piko na i malodane brezhibni dirki. Njegova zmaga je bila ogrožena le v tistih sekundah, ko se je v 10. in 12. etapi znašel na tleh in ni bilo jasno, ali jo je odnesel brez poškodb.
Le Slovenca prava tekmeca
Na srečo jo je in spremljali smo kolesarsko mojstrovino, kakršnih sta sposobna le dva Slovenca, ki na tritedenskih dirkah zadnji dve leti nimata prave konkurence, če sta stoodstotno pripravljena in ne dirkata drug proti drugemu. Tako kot je po rojakovem padcu in odstopu Tadej Pogačar letos povsem prevladoval na Touru, je na Vuelti, na katero se ni podal 22-letni as s Klanca pri Komendi, položaj vseskozi obvladoval Roglič.
In to od zmage v uvodni vožnji na čas v Burgosu do sklepne ure resnice v Santiagu de Compostela. Vmes je dodal še dve zmagi v klanec, na peklensko strmi ciljni špici 11. etape v Valdepeñasu de Jaenu in v 17. etapi na kultnem vzponu na Lagos de Covadonga. Ta podvig se bo vpisal v kolesarske anale in je brez dvoma njegova največja etapna zmaga na tritedenskih dirkah doslej. Tudi v nadaljevanju kariere ne bo zlahka presegel akcije, ki sta jo z Eganom Bernalom (Ineos) začela 61 km pred ciljem, nato pa se je slovenski šampion 7,5 km pred vrhom za šalo otresel kolumbijskega zmagovalca Toura 2019 in Gira 2021 ter v eni potezi odločil zmagovalca dirke po Španiji. Roglič je z letošnjimi dosežki brez dvoma postal legenda Vuelte, postal je četrti kolesar z vsaj tremi zmagami in tretji s tremi zaporednimi uspehi.
Pred njim je to uspelo le Švicarju Tonyju Romingerju (1992–1994) in Špancu Robertu Herasu (2003–2005), ki je s skupno štirimi zmagami (še 2000.) absolutni rekorder. Če se bo Roglič še vračal na Vuelto, bo kmalu dobil družbo. Miha Hočevar
