NOGOMET
Prijazni Kek in navijači bodo morali zaropotati
Selektor nogometne reprezentance v iskanju najmočnejše zasedbe. Po uvodnem preverjanju sposobnosti igralcev sledi nadgradnja.
Odpri galerijo
Selektor slovenskih nogometašev Matjaž Kek načrtuje igro za zmage. FOTO: Voranc Vogel
LJUBLJANA – V nogometni Sloveniji je spet vzklil zadržan optimizem, potem ko je članska reprezentanca iztržila dva neodločena izida z Izraelom v gosteh in Severno Makedonijo doma v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2020.
Že takoj na začetku novega tekmovalnega ciklusa je bil v skladu s pričakovanji viden podpis selektorja povratnika Matjaža Keka, ki je od imenovanja vešče komuniciral z nogometnim miljejem in javnostjo, se vmes pogovarjal z reprezentanti, od katerih je precej dobil že na uvodni akciji, nikakor pa ne vsega, kar od njih pričakuje.
Resda sta Josip Iličić in Jan Oblak potrdila, da spadata v svetovno klaso, ter da sta Miha Zajc in Andraž Šporar jasno pokazala, da hočeta biti v prihodnosti med nosilci tega reprezentančnega rodu, a vse to nas niti ni presenetilo. Kot tudi ni presenečenje, da je Kek pri izbrancih dosegel popolno pripadnost, izjemen voljni moment, pripravljenost za tek in borbo vseh 90 minut. Da ima izbrana vrsta večji potencial od doseženih remijev, je tudi jasno. Težje pa je natančno določiti rešitve, ki lahko pripeljejo do nove reprezentančne evforije.
Desni bočni branilec Petar Stojanović je bil katastrofalen v obeh tekmah, zato mu velja izreči ukor pred izključitvijo. Ni jasno, kako lahko član zagrebškega Dinama s sijajno evropsko sezono kaže tako neodgovorno igro v svetem dresu. Stojanović ima 23 let in sedem nastopov v članski vrsti. Ni več mlad igralec, je pa še neizkušen reprezentant. Nejc Skubic, ki je tokrat odpovedal udeležbo zaradi zasebnih razlogov (?!), je star 29 let, za izbrano vrsto je odigral 13 tekem in dosegel gol, igra v življenjski formi.
Defenzivna vezista Rene Krhin (28 let, 42 tekem, 2 gola) in Jasmin Kurtić (30 let, 50 tekem, 1 gol) imata spet največ kredita pri selektorju, a nista bila na ravni glavnih nosilcev igre, pa bi to glede na izkušnje vsekakor morala biti. Kek je bil (preveč) previden in je na klopi zadržal Jaka Bijola, ki je biser za udarno zasedbo.
V reprezentančnem dresu bi radi spet videli Kevina Kampla, ki pa žal ne kaže nobene volje, da bi se vrnil v slovensko vrsto. Torej smo spet priča obdobju, ko omejujemo sami sebe. Toda upanje umira zadnje in morda bo Kek pritisnil na pravi gumb tudi v njegovem primeru.
Že po junijskih tekmah v Celovcu z Avstrijo in v Rigi z Latvijo bo bolj ali manj jasno, da Kek v reprezentanci vendarle ne more postoriti vsega sam, saj ni vsemogočen niti čarovnik.
Ob vrnitvi na selektorsko klop po začetnem otipavanju moštva od njega morda pričakujemo nekaj več tveganja pri izboru udarne postave in hitrejšo odzivnost pri nekaterih menjavah, s čimer bo sprovociral (Kekov zelo priljubljen izraz) tudi srečo, ki jo Slovenija nujno potrebuje.
Niti Oblak in Iličić na igrišču ne moreta zmagovati sama, zato je treba spet vzpostaviti moštveni mozaik, v katerem bo vsak prispeval optimalni delež. Takšno zasedbo je Kek denimo že upravljal v svojem prvem mandatu z vrhuncem na SP 2010.
Tudi tokrat bo nacionalno moštvo potrebovalo precej močnejšo (številnejšo in glasnejšo) podporo s tribun, kot smo ji bili priča v nedeljo v Stožicah. Preprosto mora ropotati, kot je dejal Matjaž Kek, če hočejo še zmagovati.
Selektor slovenskih nogometašev Matjaž Kek načrtuje igro za zmage. FOTO: Voranc Vogel
Že takoj na začetku novega tekmovalnega ciklusa je bil v skladu s pričakovanji viden podpis selektorja povratnika Matjaža Keka, ki je od imenovanja vešče komuniciral z nogometnim miljejem in javnostjo, se vmes pogovarjal z reprezentanti, od katerih je precej dobil že na uvodni akciji, nikakor pa ne vsega, kar od njih pričakuje.
Resda sta Josip Iličić in Jan Oblak potrdila, da spadata v svetovno klaso, ter da sta Miha Zajc in Andraž Šporar jasno pokazala, da hočeta biti v prihodnosti med nosilci tega reprezentančnega rodu, a vse to nas niti ni presenetilo. Kot tudi ni presenečenje, da je Kek pri izbrancih dosegel popolno pripadnost, izjemen voljni moment, pripravljenost za tek in borbo vseh 90 minut. Da ima izbrana vrsta večji potencial od doseženih remijev, je tudi jasno. Težje pa je natančno določiti rešitve, ki lahko pripeljejo do nove reprezentančne evforije.
Skubic, Bijol, Kampl ...
Desni bočni branilec Petar Stojanović je bil katastrofalen v obeh tekmah, zato mu velja izreči ukor pred izključitvijo. Ni jasno, kako lahko član zagrebškega Dinama s sijajno evropsko sezono kaže tako neodgovorno igro v svetem dresu. Stojanović ima 23 let in sedem nastopov v članski vrsti. Ni več mlad igralec, je pa še neizkušen reprezentant. Nejc Skubic, ki je tokrat odpovedal udeležbo zaradi zasebnih razlogov (?!), je star 29 let, za izbrano vrsto je odigral 13 tekem in dosegel gol, igra v življenjski formi.
Defenzivna vezista Rene Krhin (28 let, 42 tekem, 2 gola) in Jasmin Kurtić (30 let, 50 tekem, 1 gol) imata spet največ kredita pri selektorju, a nista bila na ravni glavnih nosilcev igre, pa bi to glede na izkušnje vsekakor morala biti. Kek je bil (preveč) previden in je na klopi zadržal Jaka Bijola, ki je biser za udarno zasedbo.
V reprezentančnem dresu bi radi spet videli Kevina Kampla, ki pa žal ne kaže nobene volje, da bi se vrnil v slovensko vrsto. Torej smo spet priča obdobju, ko omejujemo sami sebe. Toda upanje umira zadnje in morda bo Kek pritisnil na pravi gumb tudi v njegovem primeru.
Kek ni vsemogočen
Že po junijskih tekmah v Celovcu z Avstrijo in v Rigi z Latvijo bo bolj ali manj jasno, da Kek v reprezentanci vendarle ne more postoriti vsega sam, saj ni vsemogočen niti čarovnik.
Ob vrnitvi na selektorsko klop po začetnem otipavanju moštva od njega morda pričakujemo nekaj več tveganja pri izboru udarne postave in hitrejšo odzivnost pri nekaterih menjavah, s čimer bo sprovociral (Kekov zelo priljubljen izraz) tudi srečo, ki jo Slovenija nujno potrebuje.
Niti Oblak in Iličić na igrišču ne moreta zmagovati sama, zato je treba spet vzpostaviti moštveni mozaik, v katerem bo vsak prispeval optimalni delež. Takšno zasedbo je Kek denimo že upravljal v svojem prvem mandatu z vrhuncem na SP 2010.
Tudi tokrat bo nacionalno moštvo potrebovalo precej močnejšo (številnejšo in glasnejšo) podporo s tribun, kot smo ji bili priča v nedeljo v Stožicah. Preprosto mora ropotati, kot je dejal Matjaž Kek, če hočejo še zmagovati.
