Primož je letel, a Remco je še bolj

Vožnji na kronometer ne pravijo zastonj ura resnice. To je preizkušnja, ki najbolj iskreno razkrije razmerja moči med kolesarji, in na 77. Vuelti je potrdila, da je letos na španskih cestah najmočnejši Remco Evenepoel (Quick Step). Belgijski as je bil razred zase na 30,9 km dolgi preizkušnji, s katero je vrhunsko opravil tudi Primož Roglič (Jumbo Visma). Ne pa šampionsko, kot smo bili od njega vajeni v minulih letih. Če v nadaljevanju dirke ne bo velikega zasuka, je njegov doseg tokrat 2. mesto.

Čeprav je Roglič trikrat zapored dobil Vuelto in ob tem zmagal na vseh štirih posamičnih vožnjah na čas, njegov sestop s prestola v tej disciplini ni bil presenetljiv. Bil je nadaljevanje rdeče niti dirke od 6. etape naprej, v kateri je Evenepoel prevzel rdečo majico in na vseh ključnih preizkušnjah večal svojo prednost. Tokrat jo je za 48 sekund, kar je gotovo več, kot so se nadejali v Rogličevem taboru. Vendar je zvezdnik Quick Stepa tako rekoč letel po ravninski trasi, po kateri je vrtel ekstremno težko prestavno razmerje 60x11, in z njo opravil v za druge nedosegljivem času 33:18 ter s povprečno hitrostjo 55,7 km/h!

Če je Evenepoel uprizoril vesoljsko predstavo, je bila Rogličeva vožnja zemeljska mojstrovina (z 18. mestom se je izkazal tudi Jan Polanc iz ekipe UAE). Kisovčan, ki se je odločil za malenkost lažje, vendar za navadne smrtnike še vedno nepredstavljivo prestavno razmerje 58x11, je v slogu preizkušenega kronometrskega mačka stopnjeval tempo.

Na prvem merjenju po dobrih 10 km je dosegel 4. čas, na drugem po 21 km 3. in na koncu 2. čas – 34:06 s povprečno hitrostjo 54,4 km/h. Ko je prikolesaril v cilj, je prevzel vodstvo pred Remyjem Cavagno, a kaj ko je bil na progi še Francozov moštveni kolega Evenepoel, edini, ki je proti Rogliču vseskozi pridobival (21, 36 in 48 sekund na merjenjih) in skupno vodstvo povišal na 2:41.

Ponosen na opravljeno delo

»Opravil sem dobro vožnjo, na katero sem lahko ponosen. Čestitke Remcu, ki je ta čas na drugi ravni. Če prideš vsako leto na dirko, boš prej ali slej izgubil, če te ni na startu, niti izgubiti ne moreš,« je bil Roglič, čeprav prvič ni dobil vožnje na čas na Vuelti, bolj zgovoren kot minule dni. Četudi je še bolj zaostal za rdečo majico, je ta predstava pokazala, da se njegova forma vzpenja, predvsem pa ga je dvignila na 2. mesto v skupnem seštevku, na katerem je prehitel Enrica Masa (Movistar). Španski adut je proti slovenskemu izgubil 1:03.

Bo trem zmagoslavjem sledilo Rogličevo končno 2. mesto ali se še vidi v boju za rdečo majico? »Bolj vesel bi bil, če Remco ne bi bil tako močan, že v preteklosti je pokazal, da lahko zmaguje na velikih dirkah. Ta čas leti, bomo pa videli, kaj bo, dirka je dolga. Pomembno je, da ostanemo zdravi in v enem kosu, potem bodo morda prišle priložnosti, pred nami je še 11 etap,« se še ni vdal Roglič, ki ima sicer precej več izkušenj s tritedenskimi dirkami kot tekmec. To je njegov že 11. grand tour, medtem ko Evenepoel nastopa na svojem drugem. Na lanskem Giru je izmučen odstopil po 17. etapi.