Primož Roglič leti že mesec po zlomu vretenca
»Na Vuelto gremo z močno in ambiciozno ekipo, ki se ne bo skrivala v glavnini, temveč dirkala agresivno. Kako dobro nam bo šlo pri tem, pa bomo še videli, pet tednov brez dirkanja za Primoža ni bila idealna priprava,« pred začetkom 79. dirke po Španiiji dvomov v ekipi Red Bull Bora Hansgrohe ni skrival športni direktor Rolf Aldag. Po uvodnih etapah zadnje tritedenske dirke sezone so se ti dvomi malodane že razblinili, Primož Roglič, ki je ta čas na 8. mestu v skupnem seštevku, se zdi nared za boj za rdečo majico.
Veliko optimizma je 34-letnemu Kisovčanu, ki je bil zaradi hudega padca v 12. etapi Toura, pri katerem si je zlomil vretence, z dirk odsoten od 11. julija, in njegovim navijačem vlila 1. etapa, 12 km dolga vožnja na čas v Lizboni. Na povsem ravninski preizkušnji, ki mu nikakor ni ustrezala, je zasedel 8. mesto, 17 sekund za Američanom Brandonom McNultyjem (UAE).
A glavna podatka sta, da je bil Roglič zelo hiter, povprečje 55,943 km/h je največje, kar ga je v karieri dosegel v posamičnih vožnjah na čas. S tem je tudi prehitel vse neposredne tekmece za končno zmago v Madridu. Najbolj, na dve sekundi zaostanka, se mu je približal domači as na portugalskem startu Vuelte Joao Almeida (UAE), kar 36 sekund pa je proti njemu izgubil njegov nekdanji moštveni kolega in lanski zmagovalec španskega kroga Sepp Kuss (Visma Lease a Bike).
»Šlo je le za 1. etapo, dolgo dobrih 10 km, vendar sem zelo zadovoljen z opravljenim delom. Dobro mi je šlo, razvil sem veliko hitrost, na kronometrskem kolesu sem se počutil dobro. Naslednje etape bodo pokazale še, kako mi gre na navadnem kolesu, vsekakor pa bodo gorske etape tiste, ki bodo odločile to Vuelto,« je Primož Roglič o uspešnem začetku razmišljal pred startom 2. etape, v kateri se v vetru in pripeki karavani ni posebej mudilo v cilj.
Vsekakor bodo gorske etape tiste, ki bodo odločile to Vuelto.
Le pospešek v zadnjih 50 km je povprečno hitrost s 34 km/h dvignil nekaj nad 37. Ob tem se je potrdilo, da se v profesionalni karavani dogajajo neumnosti, ko se vozi s hitrostjo rekreativnih kolesarjev. Tokrat je bil žrtev slabše osredotočenosti eden od ključnih Kussovih pomočnikov Dylan van Baarle, za katerega se je Vuelta končala, preden se je dobro začela. Izkušeni Nizozemec, ki je nekoč pri Jumbu Vismi zrak rezal tudi Rogliču, je zaradi posledic padca letos izpustil že Tour de France.
Jutri prvi gorski preizkus
V Rogličevem novem nemškem taboru tokrat na srečo niso imeli tovrstnih težav, vseskozi so se vozili na čelu glavnine in se izognili tudi grdemu množičnemu padcu med bojem za položaje na čelu glavnine pred sprintom. Najbolj jo je skupil mladi britanski as v vožnji na kronometer Joshua Tarling (Ineos), ki je dan prej po 6. mestu v vožnji na čas potožil, da še ni prebolel tega, da je zaradi predrte gume ostal brez olimpijske kolajne v Parizu v tej disciplini.
Roglič se je, kot kaže, po nesreči na Touru uspešno pregrizel čez še enega od številnih padcev v karieri. V sprint 2. etape, ki jo je dobil edini čistokrvni sprinter na dirki Kaden Groves (Alpecin Deceuninck), se po pričakovanjih ni vpletel, o težavah s poškodovanim hrbtom pa tudi ni bilo ne duha ne sluha.
Rdečo majico, ki jo je slovenski zvezdnik osvojil že trikrat, je včeraj oblekel njegov nekdanji moštveni kolega Wout van Aert (Visma Lease a Bike), ki jo je McNultyju slekel s šestimi odbitnimi sekundami za 2. mesto v 2. etapi. Rogla pa na jutrišnjo prvo gorsko etapo (današnja 3. bo še ena od redkih priložnosti za sprinterje) čaka kot najvišje uvrščeni med kandidati za zmagoslavje na znamenitem madridskem trgu Cibeles 8. septembra.
