Primož Roglič na cestni dirki obljublja drugo zgodbo
Primoža Rogliča v vožnji na čas na svetovnem prvenstvu v Zürichu noge niso nesle tako dobro kot pred dvema tednoma na Vuelti, kjer si je prikolesaril četrto rdečo majico. Kot običajno je tudi na 46,1 km dolgi trasi ob Züriškem jezeru poskušal stopnjevati tempo, vendar je bilo to tokrat dovolj za 12. mesto. Vse dvome o svoji pripravljenosti pa je ob tem odpihnil Belgijec Remco Evenepoel, ki je v dvoboju titanov ure resnice za šest sekund ugnal Italijana Filippa Ganno.
Slovenski navijači so se nadejali, da bo Roglič ponovil predstavo z olimpijskih iger leta 2021 v Tokiu, kjer si je prikolesaril zlato kolajno, a 34-letni Kisovčan je že po sobotnem ogledu trase potožil, da mu preizkušnja s 413 višinskimi metri ne ustreza preveč. Še bolj ključnega pomena je bilo to, da je na treningu čutil bolečine v nogah, ki si še niso povsem opomogle od naporov na poti do še enega zmagoslavja v Španiji.
2:06 je za zmagovalcem Remcom Evenepoelom zaostal Primož Roglič
To je bilo razvidno tudi, ko je šlo zares. Roglič je v primerjavi z najboljšimi izgubljal na vseh odsekih, vseskozi je kolesaril z okoli 2 km/h manjšo povprečno hitrostjo kot Evenepoel in Ganna, ki sta se borila za zlato. Na prvem merjenju vmesnega časa po 12,5 km je slovenski reprezentant dosegel 11. čas. Takrat je še tlelo upanje, da se bo tekmecem približal na vzponu sredi trase, ki bi moral biti njegov teren, vendar tu uvrstitve ni popravil.
Čas pri tretjem merjenju na 36,7 km, kjer je bil 9., je obetal, da zasavski orel stopnjuje ritem, kot to počne običajno v vožnjah na čas, vendar so mu tokrat proti koncu začele pohajati moči. Tik pred ciljem ga je ujel Ganna, ki je startal dve minuti za njim. Dosežek 55:08 (povprečna hitrost 50,053 km/h) je bil z zaostankom 2:06 za Evenepoelom (53:02, 52,043 km/h) dovolj za 12. mesto, s katerim je sicer izenačil svojo drugo najboljšo uvrstitev v vožnjah na čas na SP. Dosegel jo je tudi leta 2019 v Yorkshiru, boljši pa je bil le v Bergnu leta 2017, kjer je osvojil srebrno kolajno.
Cestna dirka bo druga zgodba
»Dal sem vse od sebe, iz tega vidika sem lahko zadovoljen in nasmejan. Rezultat pa je, kakršen je, včasih si malo bolj spredaj, včasih bolj zadaj,« je za TV Slovenija povedal Roglič, ki ni iskal izgovorov v zanj ne najbolj ugodni trasi: »Ne vem, kako dobro sem šel, gotovo pa so bili drugi precej hitrejši od mene. Vemo, kaj mi je pisano na kožo in kaj ne, vendar v tem ne bomo iskali izgovorov, trasa je, kakršna je. Vzeti jo moram v zakup in na njej dati vse od sebe. To je bilo to za danes.«
Je pa ob tem dodal, da tokrat v njem ni bilo ne svežine ne popolne osredotočenosti, ki sta ga pred tremi leti popeljala do olimpijskega zlata. »Po pravici povedano sem še nekoliko čutil utrujenost po Vuelti, težko se je bilo priganjati in dajati svoj maksimum ves čas, kar je treba storiti za vrhunski rezultat na kronometru. Cestna dirka bo druga zgodba, nov izziv, na katerega se bom poskusil optimalno pripraviti,« je še povedal Roglič, ki po nastopu v vožnji na čas ostaja v Švici, kjer bo v sredo pričakal preostanek reprezentance za cestno dirko s Tadejem Pogačarjem na čelu.
Evenepoel tri leta zapored v mavričnem
Na njej bo Slovenija odkrito lovila mavrično majico, sodeč po videnem tokrat pa bo Evenepoel med najnevarnejšimi tekmeci. Belgijski zvezdnik po premoru, ki si ga je vzel po dvojnem zlatu na OI v Parizu, ni kazal najboljše pripravljenosti, a je tokrat spet letel po progi.
Prvi čas je dosegel na vseh merjenih vmesnega časa, prednost pred Ganno je stopnjeval s 6 na 9 in 19 sekund, v zaključku pa je vendarle nekoliko popustil in se veselil zmage 6 sekund pred Italijanom, s katerim sta si v enakem vrstnem redu 1. in 2. mesto razdelila na zadnjih dveh SP in letošnjih OI. Bron si je tokrat prikolesaril evropski prvak, Gannov rojak Edoardo Affini, ki je za zmagovalcem zaostal 54 sekund.
Sicer pa Remca niso iztirile niti tehnične težave, minuto pred startom se je na njegovem kolesu snela veriga, ko so jo nameščali nazaj, mu je odpadlo tipalo merilca moči, tako da je tokrat kolesaril brez njega. »Noro, dolgo sem lovil formo in končno sem se spet počutil dobro na kolesu. Bil pa je težek dan, veriga mi je padla minuto pred štartom, ostal sem brez merilca moči, zato sem vozil po občutku. To je bila bržčas moja najtežja vožnja na čas, saj nisem vedel natanko, kaj počnem,« je povedal Evenepoel, ki je že tretje leto zapored osvojil naslov svetovnega prvaka. Pred dvojčkom v vožnji na čas si ga je leta 2022 prikolesaril na cestni dirki.
