Primož Roglič ni močnejši v klanec
Kolesarska zgodovina se že več kot stoletje napaja z velikimi dvoboji in rivalstvi. Tudi 106. Giro, ki se bo danes začel ob jadranski obali, ima jasno rdečo nit – Primož Roglič proti Remcu Evenepoelu. Zasavski zvezdnik se bo boril za prvo slovensko zmago, njegov tekmec za osmo belgijsko, prvo po letu 1978. Pred štartom je bil 23-letni Remco najbolj iskan pri kolesarskih novinarjih. Svetovni prvak se je samozavestno razgovoril na novinarski konferenci in v posebnem pogovoru za Gazzetto dello Sport.
Bo ta Giro največji izziv v vaši karieri doslej?
»Največji izziv je bila vrnitev po hudi nesreči na dirki po Lombardiji leta 2020. Bo pa ta Giro na izjemno visoki ravni, trasa je super zahtevna. Občutil bom nekaj pritiska, vendar sem v zadnjih mesecih pokazal, da se znam kosati z njim. Poskušal bom uživati v tem, da bom tritedensko dirko vozil v mavrični majici in da, poskušal bom zmagati.«
Vaš najnevarnejši tekmec je 33-letni Roglič, sledi 36-letni Geraint Thomas. Vi ste precej mlajši, je to prednost ali slabost?
»Oboje. Zaradi mladosti si lahko bolj svež, poln si energije, obenem pa ti primanjkuje izkušenj in lahko potegneš kakšno nespametno potezo. Vsaka napačna odločitev te lahko drago stane. Pričakujem, da bosta Primož in Geraint močna v zadnjem tednu, ki bo odločilen.«
Z Rogličem imata pestro polpreteklo zgodovino. Lani sta se udarila na Vuelti, dvoboj pa se je predčasno končal zaradi Rogličevega padca in odstopa. Letos sta se pomerila na dirki po Kataloniji, zmagal je Slovenec. Kako ga nameravate premagati tokrat, pričakujete spet obračun za vsako sekundo od prvega do zadnjega dne?
»Giro bo nekaj povsem drugačnega kot Katalonija, kjer ni bilo vožnje na čas in je res odločala vsaka sekunda. Včasih sem sicer dvomil o tem, da sem lahko Rogliču konkurenčen v hribih, teh dvomov ni več po Kataloniji, tam sva bila v tej prvini na enaki ravni. Recept za Giro je biti enakovreden Rogliču na klancih in boljši v vožnjah na čas. Ne bo lahko, saj je on navsezadnje olimpijski prvak, vendar sem trdo delal na Teideju. Dosegel sem malodane idealno težo za klance in kronometre. Vse pri meni je za nekaj odstotkov boljše, kot je bilo v Kataloniji, računam, da bom v prihodnjih treh tednih najboljša različica sebe.«
Dirka se sicer začenja z vožnjo na čas, ki jo bo popestril slabe tri kilometre dolg vzpon v cilj. Bi vam rožnata majica ustrezala že prvi dan ali bi bilo to prekmalu?
»Traso uvodnega kronometra sem preveril že novembra, pihal je nasprotni veter in imel sem občutek, da gre vseh 20 km v klanec. Bomo videli, kako bo tokrat z vetrom. Ciljni vzpon pa ni lahek, začetek je nekoliko bolj strm, nato se cesta malo zravna. Šel bom na vso moč, poskušal bom biti čim bolj aerodinamičen. Želim si končati med prvimi tremi, na takšni vožnji na čas bi lahko bila Filippo Ganna in Stefan Küng močnejša od mene. Želim pa si predvsem pridobiti nekaj časa proti tekmecem za končno zmago. Če pa bom vseeno zmagal, bom v tem užival. Etape na Giru ti nihče ne podari. Nikoli se ne ve, kakšen bo razplet, sem pa med pripravami veliko dela opravil na kronometrskem kolesu.«