Primož Roglič spet melje tekmece
Primož Roglič je marca prelomil francoski urok. Z zmago na dirki Pariz–Nica je na etapni preizkušnji v Franciji prvič varno pripeljal do cilja rumeno majico, ki jo je sicer nosil ničkolikokrat, vendar venomer tudi izgubil. Na španskih tleh je njegova statistika povsem drugačna. Tu zmaguje kot za stavo, kar je potrdil tudi v uvodni vožnji na čas dirke po Baskiji. Tako kot tritedenska Vuelta, na kateri je trikrat zapored osvojil rdečo majico, je tudi enotedenska baskovska Itzulia njegov parket.
Txapelo (baretko) zmagovalca so mu nadeli že leta 2018 in lani, letos pa je na najboljši poti, da tudi tu osvoji trojček. Dirko je začel z nadaljevanjem izjemnega niza v boju s stoparico na Pirenejskem polotoku – nastopil je na osmih španskih vožnjah na čas in vseh osem tudi dobil! Štiri na Vuelti in včeraj četrto tudi na dirki po Baskiji, na kateri je bil na razgibani in tehnično izjemno zahtevni 7,5 km dolgi trasi s časom 9:48 (povprečna hitrost 45,980 km/h) za 5 sekund hitrejši od na papirju najmočnejšega tekmeca Remca Evenepoela (Quick Step).
Kisovčan je v klancih, spustih in ostrih ovinkih brzel skorajda tako prepričljivo kot v Tokiu 2021, kjer si je prikolesaril naslov olimpijskega prvaka v vožnji na kronometer. Na ta podvig je tudi včeraj spominjala njegova oprema, kolesaril je z zlatim kolesom in čelado. Nasmešek na njegovem obrazu je bil v cilju širok kot že dolgo ne. Bržčas je s to predstavo pokopal vse pomisleke glede pripravljenosti to pomlad. Čeprav je dobil svojo prvo etapno dirko sezone, je kriza v sklepni etapi pustila nekaj dvoma, tako kot ne posebno prepričljiv nastop na dirki Milano–Sanremo.
Evenepoel blizu, drugi ne
Včeraj pa je bil v Hondarribii spet pravi Rogla, ki melje tekmece. Na prvem vmesnem času po dobrih 3 km, v katerih je bil tudi najdaljši klanec, je sicer za pol sekunde zaostajal za Evenepoelom, v drugem bolj zavitem in tehnično zahtevnem delu pa je zasenčil mladega Belgijca. »Izjemno sem zadovoljen z zmago. Bilo je noro, proga je bila tudi zelo tehnično zahtevna, vendar sem imel na srečo zelo dobre noge,« je Roglič dejal po svoji tretji letošnji zmagi in 63. v karieri – od tega jih je bilo 17 v vožnji na čas.
Na majhni razdalji si je prikolesaril otipljivo prednost pred številnimi tekmeci za končno zmago. Geraint Thomas, Adam Yates (oba Ineos) in Aleksander Vlasov (Astana) so vsi zaostali 18 sekund, Rogličev moštveni kolega in lani drugouvrščeni v Baskiji Jonas Vingegaard pa 20 sekund. »Vedno je bolje imeti nekaj prednosti kot nekaj zaostanka. To je le začetek dirke, šlo je le za 10 minut napora, razlike so majhne in nič še ne pomenijo za nadaljevanje dirke. Za menoj je izjemen start, uživam v tem, da imam rumeno majico, a šel bom iz dneva v dan in bomo videli, kako bo na koncu,« je povedal 32-letni Zasavec, medtem ko je v naročju držal dveletnega sina Leva.
»Zame je družina na prvem mestu, to so moji največji navijači. Zelo uživam v podpori gledalcev, če pa so zraven tudi moji bližnji, je še toliko bolje. To je zame dodatni motiv, da se izkažem,« je še povedal Roglič, ki je prekolesaril le delček 882 km dolge trase. Pred njim je še pet etap, vse bodo zelo razgibane in napete, odločilna pa bo šele zadnja. V le 135 km bo sedem klancev in tradicionalno se bo dirka po Baskiji končala z vzponom na Arrate. Na njem je Roglič doslej trofejne majice osvajal tako na Vuelti kot dirki po Baskiji. Zakaj bi bilo tokrat kaj drugače?
