Pripravljeni za velike stvari

Moška rokometna reprezentanca čez dober teden začenja nastop na svetovnem prvenstvu pod egiptovskimi piramidami. Lani je bila naša rokometna vrsta ekipa leta v Sloveniji. Ob pogledu na našo zasedbo in tekmovanje ter zadnje uspehe se zdi, da lahko rokometaši uspeh ponovijo. »Slovenija že dolgo spada v širši svetovni vrh, če se ji zadeve poklopijo, se bori za medalje, drugače za uvrstitev od 9. do 12. mesta. Če bo vse tako, kot mora biti, potem bo tudi tokrat naredila dober rezultat,« pravi Tone Tiselj, še vedno edini slovenski trener, ki je katero izmed naših reprezentanc v ekipnih športih popeljal do kolajne na evropskem prvenstvu. Pod vse druge žlahtne uspehe so se podpisali tuji strokovnjaki: Igor Kokoškov (zlato na EP 2017 s košarkarji), Andrea Giani in Alberto Giuliani (srebrna z odbojkarji na EP 2015 in EP 2019) in Veselin Vujović (rokometni bron na SP 2017).

Kolajna je mali čudež

Navijači in ljubitelji rokometa upajo, da se tudi to pot Slovenija domov vrne s kolajno. »Zavedati se moramo, da je vsaka kolajna, ki jo osvojimo v kolektivni panogi, kar mali športni čudež! Vedeti moramo, da imamo v primerjavi z drugimi državami majhno bazo, iz katere črpamo za zimske in poletne ter individualne in ekipne športe. Treba je vedeti, da pogoji naših reprezentanc niti približno niso enakovredni ekipam, s katerimi se borimo. Vsaka medalja je fantastičen rezultat. Rokometaši smo bili pri medaljah dvakrat, dvakrat še v polfinalu ter trikrat na olimpijskih igrah. Za nameček kar trije naši igralci igrajo pri Barceloni, Miha Zarabec je pred dnevi postal evropski klubski prvak s Kielom, imamo igralce v madžarskih klubih Pick Szeged in Vezsprem. Kakovost je znana,« poudari Tiselj.



Selektor Ljubomir Vranješ nima prav veliko časa za pripravo, 10 dni, vmes se bo meril še na dveh kvalifikacijskih tekmah za EP. »Včasih so imeli selektorji na voljo pol leta, včasih celo leto dni, da so pripravili ekipo na tako pomembno tekmovanje. Zdaj pa so te priprave občutljiva tema, upoštevati je treba številne dejavnike. Igralci so prišli na priprave v različnih tekmovalnih ritmih. Za tiste, ki so igrali finalni turnir lige prvakov, pravega premora ni bilo. Bili so na vrhuncu svojih moči. Nekateri naši reprezentanti pa so bili lep čas brez pravih tekem. Ob vsem je bistveno, da je selektor ves čas v stiku z njimi ter klubskimi trenerji. Prednost bo v teh razmerah na strani ekip, ki so dlje skupaj, torej tudi Slovenije,« nadaljuje Tiselj, ki izjemno ceni selektorja Ljubomirja Vranješa.

Dvosmerna komunikacija

»Pri njem gre za zanimivo mešanico, saj ima balkanski pridih in severnjaško miselnost. Je zelo umirjen in povezovalen. Ekipo vodi na skandinavski način, kar našim fantom, ki igrajo v velikih klubih, zelo ustreza. Vranješ ima zelo analitičen pristop do tekme in tekmovanja. Ko je bil selektor Srbije, je v zelo kratkem času popravil pristop igralcev, ki jim veliko pomeni dvosmerna komunikacija, to pa Vranješ zna.« Tiselj spomni na lansko evropsko prvenstvo. »Takrat selektor ni poznal igralcev, vse je stavil na tekmo s Švedsko. Tu se je vse prevesilo njemu v prid. Tekmo je taktično postavil in jo tudi izvrstno vodil, s tem je vlil zaupanja fantom, ki so mu po tej tekmi začeli optimalno zaupati!« izpostavi Tiselj, ki Vranješu v plus šteje tudi to, da je zdaj le selektor, nič več pa ni aktiven v klubskem rokometu. »Slovenija je v zadnjem obdobju ustvarila največ organizatorjev na svetu, na tem položaju smo tudi najmočnejši. Naša reprezentanca ima zelo kakovostno popolnjeno obrambo na poziciji 3-4, kjer igrajo Borut Mačkovšek, Blaž Blagotinšek, Matej Gaber, Nik Henigman. Sicer pa je ključno pri kolektivnih športih, da imajo pravo vzdušje in timsko delo. Da igralci živijo in igrajo drug za drugega,« postavi piko Tiselj in še opozori: »Kdo ve, kaj lahko prinese virus. V tem trenutku se trenerji bolj bojijo testiranja na covid-19 kot pa tekmovanj.«