Prva v vrsti, ko gre za adrenalinske športe

Andreja Leški, 24-letna judoistka Bežigrada, je izvrstno startala v letošnjo sezono za svetovni pokal, saj si je na vseh treh turnirjih, na katerih je nastopila, izbojevala kolajno v kategoriji do 63 kilogramov. Na januarskem mastersu v Dohi se je ovenčala z bronastim odličjem, mesec dni pozneje je morala na tekmovanju za grand slam v Tel Avivu priznati premoč zgolj olimpijski prvakinji Tini Trstenjak, z drugim mestom pa se je v začetku marca izkazala tudi na turnirju enake ravni v Taškentu.

»Tri tekme, tri kolajne – začetek je bil res super. Ne vem, ali sem v karanteni bolje trenirala od drugih?« se je v smehu vprašala Leškijeva, nakar se ji je za trenutek zresnil obraz: »No, manjka le pika na i – zlata lovorika. Vsakič mi je račune prekrižala ena od tekmic. Škoda. A sem vseeno zelo ponosna na doseženo.«

Na prvenstvu stare celine, ki se bo jutri začelo v Lizboni, si želi v soboto nadaljevati letošnji niz. »Lansko evropsko prvenstvo v Pragi sem končala na nesrečnem petem mestu in nočem še enkrat obstati tik pod zmagovalnim odrom. Upam, da mi bo žreb naklonjen, da bom imela svoj dan, da se mi bodo pokrili vsi dejavniki in da bom uresničila svoje cilje,« si je zaželela zgovorna Koprčanka, ki se je odlično ujela s klubskim trenerjem, Uzbekistancem Andrejem Šturbabinom.

»Z Andrejem, ki ima veliko izkušenj in zato ve, kaj je pomembno za najvišjo raven v judu, zares dobro sodelujeva. Med svetovno elito ni več izgovorov; Šturbabin ima skrbno pripravljene programe, ki jih zna odlično prilagajati razmeram,« je pojasnila Leškijeva in pristavila, da se počasi izboljšuje tudi medsebojna komunikacija. »Kadar se zatakne z angleščino, si pomagamo z ruščino in – rokami.«
 

Zlepa se ne bo vdala

Primorka na začasnem delu v Ljubljani izvrstno usklajuje športne, študijske in delovne obveznosti. »Očitno znam dobro organizirati svoj čas, to pa mi še posebno uspeva, kadar sem pod pritiskom,« je zaupala Andreja, ki je še v torek, torej dan pred odhodom proti Lizboni, delala v enem od podjetij. »Študiram poslovno informatiko na ekonomski fakulteti v Ljubljani, do konca študija me ločijo le še štirje izpiti. Ko se mi je v enem od podjetij ponudila priložnost za delo v oddelku za informacijsko tehnologijo, nisem dolgo oklevala, na koncu koncev gre za moje področje študija. Ker me zanima veliko stvari, mi je všeč, da si delam podlago tudi zunaj športnega mehurčka,« je razkrila ljubiteljica hitrih motorjev (doma v Kopru ima suzukija SV 650), ki je – ko gre za adrenalinske športe – prva v vrsti.

Na svetovni lestvici med judoistkami, težkimi do 63 kilogramov, zaseda visoko peto mesto in bi tako že imela vstopnico za olimpijske igre v Tokiu v žepu, če ne bi imela v svoji kategoriji drugouvrščene Trstenjakove. Na največji športni prireditvi lahko namreč v sleherni kategoriji nastopi le po ena tekmovalka z izpolnjeno normo na državo. »To je res žalostna zgodba. Težko je gledati, kako bodo na olimpijske igre odpotovali judoisti, ki imajo slabše rezultate od mene. To mi je kar precej zbilo motivacijo,« je priznala judoistka Bežigrada in v isti sapi pribila, da se – čeprav je v primerjavi s Tino v slabšem položaju – zlepa ne bo vdala.

»Dokler bom imela možnosti, se bom borila po svojih najboljših močeh, to velja tudi za evropsko prvenstvo v Lizboni. Upanje umira zadnje!« je še poudarila Leškijeva.