Prvenstvo velja končati na igrišču

Rudi Zavrl je slovenski nogomet popeljal v samostojnost. Razmere in okoliščine pred 29 leti so bile resda nekoliko drugačne, toda epidemija koronavirusa bi lahko klubski nogomet vrnila v obdobje, ko si je šele začel utrjevati svojo vlogo v novi državi. V njej je vedno veljal za pastorka, kot se je izrazil pravnik, nekdanji nogometaš, zdaj 70-letni upokojenec in častni predsednik, ki je komentiral zdajšnje razmere.

»V primerjavi s poletjem '91 so razmere nekoliko drugačne, a je res, da so primerljive s statusom nogometa v družbi. Tedaj smo imeli le eno dilemo, ali se osamosvojiti in začeti svojo pot ali pa nadaljevati do dokončnega razpada države, kot je, na primer, vztrajala Hrvaška. Razlikuje se tudi po tem, da je struktura že postavljena in da je zdaj edino vprašanje, kdaj in kako izpeljati prvenstvo,« se je vrnil na začetek samostojnega nogometnega poglavja in se zavzel za tekmovalni razplet na igrišču.
 

Tople vode ne gre izumljati

»Uefa je dala prednost domačim prvenstvom. Evropsko prvenstvo lahko počaka in prinaša manj posledic. Upoštevati je bilo treba denarne in izrazito nogometne okoliščine. Zato je ključnega pomena, da se po koncu pandemije nadaljujejo ligaška tekmovanja.« Verjetnost, da bi epidemija lahko trajala dlje in sprožila drugačne odločitve, ni majhna.

»Zaradi predčasnega konca bodo nekateri tudi nezadovoljni. Prepričan sem, da bo Uefa dala ustrezna priporočila in pripravila več scenarijev, po katerih se bodo ravnale nacionalne zveze. Če bo preložila klubska tekmovanja, bo možno izpeljati sezono tudi debelo v poletje. Sicer pa bo znano več različic, prav tako je v aktih že zapisano, koliko tekem je treba odigrati, da bi predčasno zaključili prvenstva. Nekateri klubi bodo na slabšem, drugi na boljšem. Manevrskega prostora ni veliko, saj ne gre le za najvišjo raven tekmovanja, ampak za celoto piramido tekmovanj in nogometne strukture, ki jo v večini sestavljajo mlajše kategorije. Celotni nogometni ustroj šteje 50.000 ljudi,« je opomnil Zavrl in opozoril, da v nogometu ni mogoče več izumljati tople vode.


»Ni treba hiteti, le spremljati je treba, kakšne odločitve bodo vlekle druge zveze. Ne velike, marveč tiste iz regije in nam primerljive, kot so, na primer, višegrajske, avstrijska, hrvaška ali skandinavske in baltske. Moja maksima je bila vedno ta, da je v nogometu 99 odstotkov vsega že znanega, le resursi, ki so na voljo, so drugi.« Pandemija ogroža tudi socialni status nogometa, ki je bil leta 1991 tako rekoč amaterski, zdaj prevladuje profesionalizem. Lažja oblika profesionalizma je lahko realnost.

»Ne vem, ali lahko govorimo o profesionalizmu, če klubski proračuni znašajo manj kot milijon evrov. Četudi se poskušajo iti profesionalizem, je ta vprašljiv. Olimpijin je odvisen od enega moža, ko ga ne bo, se bo sesula. Slovenska liga se mi zdi kot ena velika skupnost prekarnih delavcev,« je kritičen do organizacijskih ustrojev klubov. Zaključil je s pozivom odločujočim nogometnim možem. »Televizije se ne sme izpustiti iz rok!«