Rada bi spala, pa je hitro vstala
Anamarija Lampič navdušena po novoletni turneji v teku na smučeh.
Odpri galerijo
Anamarija Lampič je bila, razumljivo, na novinarski konferenci nordijske reprezentance v središču pozornosti. FOTO: Tomi Lombar
Že tako je naša vodilna smučarska tekačica Anamarija Lampič pogosto nasmejana, a po vrnitvi v domovino in nato med včerajšnjim srečanjem z novinarji se ji ni prenehalo smejati. Ponosna je bila na dve sprinterski zmagi z novoletne turneje in z veseljem pogleduje proti nadaljevanju sezone. V tekaškem taboru dobre volje ne skrivata niti reprezentant Miha Šimenc niti glavni trener Nejc Brodar.
Novoletna turneja 2019/20 bo za slovenski tabor ostala posebej podčrtana. Lampičeva je prestižnemu tekmovanju pomahala z rdečo majico za skupno sprintersko zmago, Šimenc je z 8. mestom v klasičnem sprintu dosegel svoj najodmevnejši izid med svetovno elito doslej, trener Brodar pa je zbiral vtise in spoznanja o tem, da je reprezentančni stroj, ne le med tekmovalci, storil zelo viden premik navzgor.
»Seveda sta zelo močno nase opozorili Anamarija in Katja Višnar s kolajno v ekipnem sprintu na svetovnem prvenstvu, vendar tega dosežka nikakor ne moremo označiti za muho enodnevnico. Še bolj zagnano smo pristopili k delu, zelo veliko zaslug za vzpon slovenskega teka ima tudi član trenerskega štaba, nekoč izjemni norveški reprezentant Ola Vigen Hattestad. Tudi v servisu ni pripomb, kadar je treba, prav z omenjenim Norvežanom priskočiva na pomoč. In če pomislite, da imamo zdaj med serviserji tudi Valentino Vuerich, ki povrhu zelo dobro sodeluje z opremljevalcem, je naša ekipa na res visoki ravni,« je zadovoljen z dosedanjim delom sezone Brodar. Obenem se podobno kot tekmovalci že neučakano ozira k novi preizkušnji, zanimivemu mestnemu sprinterskemu vikendu v Dresdnu.
Lampičeva na tej tekmi v lepem mestu ob Elbi, nekoč na območju NDR, doslej še ni tekla, dvakrat jo je izpustila, zdaj prihaja z izjemno popotnico odličnih nastopov s turneje. »Res je bilo vse skupaj naporno, seveda pa moram biti zelo zadovoljna, a hkrati ostati na trdnih tleh. Brez skrbi, zmagi me ne bosta uspavali,« se je nasmehnila, dejala, da je dejansko razmišljala o prav sproščenem spancu po nedeljski vrnitvi domov, toda hitro je bila spet na nogah: »Kaj pa vem, ni bilo budilke, in sem bila že budna petnajst minut pred osmo. Ob polnoči pa smo komaj prišli iz Italije.« Seveda ji je bilo najpomembneje, da je v smučini uresničila in celo presegla cilje, vesela je pohval, tudi teh zadnjih Petre Majdič, naše najuspešnejše tekačice doslej, ki je prav v presežkih govorila o Anamarijinih sposobnostih v naši včerajšnji izdaji. »Petro osebno poznam, ostaja moja vzornica, seveda se počutim počaščeno, ko me pohvali,« je poudarila najboljša sprinterka turneje.
Tekmovanje bo v lepem spominu ohranil tudi Šimenc. Uvrstil se je med deseterico, prvič doslej je občutil nenehno tekmovanje v enem tednu. »Bilo je naporno, a tudi za konec sem na tistem vzponu na Alpe Cermis prav užival,« se je spomnil med srečanjem z novinarji, a obenem dodal, da še zdaleč ni konec tekmovalnih izzivov. Sledi nemški dvojček: najprej v Dresdnu in nato dva tedna pozneje v Oberstdorfu.
Novoletna turneja 2019/20 bo za slovenski tabor ostala posebej podčrtana. Lampičeva je prestižnemu tekmovanju pomahala z rdečo majico za skupno sprintersko zmago, Šimenc je z 8. mestom v klasičnem sprintu dosegel svoj najodmevnejši izid med svetovno elito doslej, trener Brodar pa je zbiral vtise in spoznanja o tem, da je reprezentančni stroj, ne le med tekmovalci, storil zelo viden premik navzgor.
»Seveda sta zelo močno nase opozorili Anamarija in Katja Višnar s kolajno v ekipnem sprintu na svetovnem prvenstvu, vendar tega dosežka nikakor ne moremo označiti za muho enodnevnico. Še bolj zagnano smo pristopili k delu, zelo veliko zaslug za vzpon slovenskega teka ima tudi član trenerskega štaba, nekoč izjemni norveški reprezentant Ola Vigen Hattestad. Tudi v servisu ni pripomb, kadar je treba, prav z omenjenim Norvežanom priskočiva na pomoč. In če pomislite, da imamo zdaj med serviserji tudi Valentino Vuerich, ki povrhu zelo dobro sodeluje z opremljevalcem, je naša ekipa na res visoki ravni,« je zadovoljen z dosedanjim delom sezone Brodar. Obenem se podobno kot tekmovalci že neučakano ozira k novi preizkušnji, zanimivemu mestnemu sprinterskemu vikendu v Dresdnu.
Zmagi je ne bosta uspavali
Lampičeva na tej tekmi v lepem mestu ob Elbi, nekoč na območju NDR, doslej še ni tekla, dvakrat jo je izpustila, zdaj prihaja z izjemno popotnico odličnih nastopov s turneje. »Res je bilo vse skupaj naporno, seveda pa moram biti zelo zadovoljna, a hkrati ostati na trdnih tleh. Brez skrbi, zmagi me ne bosta uspavali,« se je nasmehnila, dejala, da je dejansko razmišljala o prav sproščenem spancu po nedeljski vrnitvi domov, toda hitro je bila spet na nogah: »Kaj pa vem, ni bilo budilke, in sem bila že budna petnajst minut pred osmo. Ob polnoči pa smo komaj prišli iz Italije.« Seveda ji je bilo najpomembneje, da je v smučini uresničila in celo presegla cilje, vesela je pohval, tudi teh zadnjih Petre Majdič, naše najuspešnejše tekačice doslej, ki je prav v presežkih govorila o Anamarijinih sposobnostih v naši včerajšnji izdaji. »Petro osebno poznam, ostaja moja vzornica, seveda se počutim počaščeno, ko me pohvali,« je poudarila najboljša sprinterka turneje.
Tekmovanje bo v lepem spominu ohranil tudi Šimenc. Uvrstil se je med deseterico, prvič doslej je občutil nenehno tekmovanje v enem tednu. »Bilo je naporno, a tudi za konec sem na tistem vzponu na Alpe Cermis prav užival,« se je spomnil med srečanjem z novinarji, a obenem dodal, da še zdaleč ni konec tekmovalnih izzivov. Sledi nemški dvojček: najprej v Dresdnu in nato dva tedna pozneje v Oberstdorfu.
