Rafael Nadal: le še v golfu uresničuje željo po tekmovalnosti

Nad klasično poletno teniško sezono v teh dneh pada zastor, zaokrožila sta jo z zmagoslavjem na sklepnem turnirju koledarskega leta za grand slam Srb Novak Đoković in Američanka Coco Gauff. Pred vrati je nekaj privlačnih dogodkov pod streho, vključno z ekipnima tekmovanjema za Davisov pokal ter pokal Billie Jean King.

Oba finalna turnirja bosta na španskih tleh, kjer je v vrhu priljubljenosti športnikov v zadnjih dveh letih novo ime – Carlos Alcaraz. A nostalgiki še vedno ne morejo pozabiti sanjskih predstav Rafaela Nadala, ki je za Movistar+ prvič po dolgih mesecih javno spregovoril o možnosti vrnitve na igrišča.

Tudi manj podrobnim spremljevalcem svetovnega teniškega utripa je jasno, da tudi če bi danes 37-letni Španec, doma z Majorke, naznanil konec športne poti, bi ostal zapisan kot eden največjih doslej na teniških igriščih. Predvsem tistem peščenem, na katerem je med drugim zbral kar 14 naslovov zmagovalca odprtega prvenstva Francije v Parizu. Tudi na drugih treh turnirjih za grand slam je zmagoval, skupno ima v tem prestižnem razredu 22 lovorik in je tako na večni lestvici pred njim le omenjeni srbski as z dvema pokaloma več. In če bi sodili po videnem v letošnji sezoni, v kateri ga ni bilo v tekmovalnem kolesju od srede januarja, ko se je poslovil od Melbourna po porazu v 2. kolu proti Američanu Mackenzieju McDonaldu, bo zavoljo dolgega okrevanja po poškodbi težko v tej razvrstitvi zmagovalcev ujel omenjenega srbskega asa.

Navijači ga niso pozabili, čeprav od januarja ni igral. FOTO: Lisi Niesner, Reuters

Bojevitost in predanost ciljem

Dejansko sta bili mnogim za zgled njegova bojevitost in predanost visokim ciljem, njegova moč na pesku, na katerem ne nazadnje odrašča večina slovenskih teniških igralcev, pa vredna posebnega spoštovanja. In seveda si tako omenjeni naši junaki loparja in žogice kot tudi navdušenci po vsem svetu nad Rafaelovimi mojstrovinami želijo, da bi ga spet videli na igrišču.

Že pred časom je Nadal omenil, da bi bilo prihodnje leto 2024 lahko zanj poslovilno v vrhunskem športu, zdaj pa je ob tem dejal: »Moje sanje so jasne – rad bi se vrnil vsaj k tekmovalnemu ritmu, če že v sedanjem stanju ne morem razmišljati o zmagi na Roland-Garrosu ali v Avstraliji. Zdaj sem zelo daleč od možnosti boja za lovoriko na turnirjih za grand slam, res pa ne bom dejal, da je to nemogoče, saj so v športu možni hitri zasuki,« si je nekaj upanja, da bi se spet lahko približal nekdanji ravni, pustil teniški zvezdnik. Obenem pa si je na jasnem, da se od lanskega Indian Wellsa ne počuti dobro, ko gre za vrhunski šport, zato predvsem ohranja previdnost.

Jasno je, kdo je najboljši na svetu

»Ta čas v tekmovalnem tenisu nimam kaj početi. Lahko le vadim kakšnih 40 minut na dan, kar pomeni brez teka udarjati po žogici,« je orisal trening na enem od igrišč svoje teniške akademije na Majorki in ob tem dodal, da hrepeni po tekmovalnosti: »Zdaj jo lahko uresničujem le v golfu. To je edina športna panoga, ki trenutno ustreza osebnim željam po boju s tekmeci.«

Kajpak pa od daleč spremlja turnirje, za madridski športni dnevnik As je tudi jasno povedal, da zdaj o tem, kdo je največji teniški igralec doslej, ni več dvomov: »Verjamem, da so številke preprosto številke in da je statistika pač statistika. Pri tem je Novak boljši od mene in tu ni kaj dodati. Zato je Đoković najboljši igralec tenisa doslej na svetu, moj ego pa zdaj preprosto ni takšen, da bi se spustil v lov za novimi rekordi.« A vsekakor bi bili njegovi privrženci veseli, ko bi jih vendarle še spomnil na čase velikih zmag, ki bodo očitno v dolgoročni prihodnosti pripadale 17 let mlajšemu rojaku Alcarazu.