Razkrivamo, koliko zasluži Primož Roglič

LJUBLJANA – O kolesarstvu na velikih tritedenskih etapnih dirkah se poudarjeno govori o junaštvu, odrekanju, trpljenju, osamljenih ubežnih dušah, o denarju, saj je šport tako in tako posel, pa zelo malo. Ob podvigih Primoža Rogliča in Jana Polanca na letošnjem Giru d'Italia je seveda omenjanje denarnih nagrad za dosežke torej povsem na mestu.

V letu 2019 pa je na kolesarski dirki po Italiji položaj takšen: vsaka etapna zmaga na Giru je vredna 11.000 evrov, Roglič je iz te postavke za zmagi v prvi in deveti etapi dobil 22.000 evrov. Končno zmagoslavje v skupnem seštevku, torej denarna vsota za tistega, ki bo po zadnji, 21. etapi v Veroni ponosno kot pav nosil rožnato majico, črno na belem znaša 265.000 evrov. Lani je Chris Froome za skupno zmago, a le iz tega naslova nagrad, prejel 205.000 evrov. Dan v rožnati majici prinese 2000 evrov, torej je Roglič, za skupno vodstvo v petih dneh na uvodu dirke, na boljšem za 10.000 evrov. Na svoj račun pa je zaradi rožnatosti prišel tudi Polanc.

Vodilni po točkah, torej to je nekdo od vrhunskih sprinterjev, je vreden 750 evrov na dan, prvo mesto na vmesnem cilju pa prinaša 500 evrov. Skupno najboljši v tej razvrstitvi na koncu Gira prejme 8000 evrov. Specialisti za gorske etape so seveda prav posebno cenjeni, najboljši v točkovanju gorskih ciljev, nosi modro majico, si prav tako prisluži 750 evrov na dan. Skupni zmagovalec v gorskih ciljih pa se na koncu lahko pohvali s 5000 evri. Najbojevitejši kolesar v etapi (300 evrov), ekipa z najmanj kaznimi (5000 evrov), nagrada za ferplej so prav tako denarno ovrednoteni.
 

Uspehi za nove pogodbe

Zanimivo je primerjati denarne nagrade na Giru in največji tritedenski etapni dirki, Tour de Franceu. Etapne zmage so vredne enako 11.000 evrov, razlika pa je za najboljšega skupno že po točkah in na gorskih ciljih. Na italijanskem krogu 8000 in 5000 evrov, na francoski pentlji pa po 25.000 evrov. Tudi pri zmagi v skupnem seštevku je velika razlika, v Italiji je omenjeni nagradni znesek visok 265.000 evrov, na Touru kar 500.000. Seveda je pri tem treba vedeti, da si tisti, ki za kolesarsko garanje zaslužijo takšne vsote, zaslužek od nagrad na koncu razdelijo med ekipne sotekmovalce in tudi druge člane ekipe (mehanike, maserje ...).

To je navada, pa tudi viteško pravilo, saj bi posamezniki brez pomoči ekipe kaj težko dosegli takšne uspehe, kot jih sicer. Na koncu koncev pa je treba tudi vedeti, da so zmage in vrhunske uvrstitve uspešnim kolesarjem veter v hrbet pri podpisovanju novih pogodb oziroma podaljšanju le teh pri ekipah oziroma delodajalcih. Roglič, denimo, pri nizozemski ekipi Jumbo-Visma po podatkih spletne strani Cycling Manager prejema 35.700 evrov mesečne plače (letno 428.400 evrov).

Po nekaterih drugih, po italijanskih spletnih straneh Money in QuiFinanza, pa naj bi bila njegova letna plača približno milijon evrov, kar bi bila na koncu koncev mnogo stvarnejša podoba njegovih dohodkov. Ko k temu prištejemo še nagrade, ki si jih prikolesari na dirkah, mu po razdelitvi med ekipnimi kolegi ostane še kaj za priboljšek. A slovaški zvezdnik Peter Sagan, trikratni zaporedni svetovni prvak v cestni dirki, ima denimo šest milijonov evrov plače na leto, Britanec Chris Froome 5,5, tretji najbolje plačani kolesar je Italijan Vincenzo Nibali, prejme štiri milijone.

Sledita Fabio Aru (Italija) s 3,2 letnega milijona, in Valižan Geraint Thomas (3 milijoni). Med bogataši so še Španec Alejandro Valverde z 1,8 milijona plače na leto, Nizozemec Tom Dumoulin (1,7), Britanec Simon Yates pa ima Rogličevih milijon evrov.