Razvajanje s testeninami in vinom: trener Manchester Cityja na gosposki večerji
Nogometaši Manchester Cityja so po trojni kroni v letošnji sezoni (angleška prvenstvo in pokal, liga prvakov) po sklepnem dejanju elitnega starocelinskega klubskega tekmovanja v Istanbulu divje popivali kar štiri dni. Alkohol bi zagotovo v potokih tekel še naprej, če igralcev ne bi »presekale« reprezentančne obveznosti. Tudi racionalni in vedno v svojih neštetih umskih kombinacijah zamišljeni trener Pep Guardiola se je moral po vseh pritiskih med sezono in še posebej v finišu le-te po trojčku lovorik sprostiti. Za to je izbral Italijo, za konec tedna je križaril med Milanom in Brescio, v tem mestu ima številne prijatelje, ki si jih je pridobil, ko je v sezoni 2001/02 in v letu 2003 igral v tem italijanskem klubu. Zanj je barve branil v zlatih časih, ko sta bila v moštvu tudi znamenita Roberto Baggio in Luca Toni, tokrat je z znanci za mizo ob dobri jedači in pijači obujal spomine. Zdaj za Brescio niso zlati časi, izpadla je v tretjo italijansko ligo, a Guardiola vsak vikend tudi v Angliji preveri, kako so igrale priljubljene »lastovke«.
Guardiola je z zasebnim letom v Milano prispel z ženo Cristino Serro, ki je vpeta v svet mode. Sama je odbrzela po modno preverjanje v središče lombardijske prestolnice, nogometni trener jo je mahnil naprej v Brescio. Tudi sam si je v svojem priljubljenem butiku nakupil oblačila, nato pa se napotil v svojo najljubšo restavracijo na druženje s prijatelji, nekdanjimi soigralci.
Po italijansko
Seveda ni treba dvakrat ugibati, da je bil meni za Guardiolo in družbo italijanski. Neapeljske testenine paccheri s paradižnikovo omako, pico in sirom mocarelo, čeprav so Guardioli najljubši ozki rezanci s školjkami. No, brez skrbi, Katalonec si jih je že prej privoščil za kosilo. Z druščino pa si je za večerjo z vinske karte zaželel franciacorto cabochon monte rossa, vino z zlato-rumeno barvo. No, Guardiola zaboje s tem vinom ponavadi naroča zase in za svojo restavracijo s katalonsko kuhinjo v Manchestru. Na večerji v Brescii je sledila še destugacija drugih vin in za velik konec je na mizo prišla torta, okrašena s sladko podobo Guardiole in pokala za zmago v ligi prvakov. Za mizo se ni veliko pogovarjalo o nogometu, o finalu v Istanbulu da. Pep je pripomnil, da si je njegov City krono lige prvakov bolj zaslužil dve leti prej, ko je v finalu izgubil s Chelseajem, tokrat je bil Inter po njegovem močan tekmec tudi s kančkom nesreče.
Seveda glede priložnosti in strela z glavo Romeluja Lukakuja. Računi so torej poravnani, tudi tisti iz restravracije v Brescii, ki ga je seveda plačal Guardiola. Slednji je naslednjega dne obiskal še svojo priljubljeno slaščičarno, naložil si je pladenj peciva. Nato se je vrnil v Milano, z ženo in svakinjo kosil v japonski restavraciji. Pep Guardiola ljubi Italijo, Brescio in Milano, rad bi treniral v serie A, a si ga noben klub z Apeninskega polotoka za zdaj ne more privoščiti. Ne le finančno. Italija je za Katalonca dežela za razvajanje in prijateljev iz Brescie.
