HOKEJ
Razveselil se je klica z Jesenic
Eric Pance, Ljubljančan med Gorenjci, nestrpno pričakuje današnji derbi. V prejšnji sezoni je igral v Transilvaniji, kjer v hokeju ni vse tako kot doma.
Odpri galerijo
Eric Pance je spet med pomembnimi aduti železarjev. FOTO: Roman Šipić
Niti največji optimisti na slovenski hokejski sceni si niso mislili, da bo uvodni derbi nove sezone za točke domačega prvenstva ponudil tako imenitno popotnico. Hokejisti Jesenic in Olimpije se bodo pomerili danes ob 19. uri v Podmežakli, železarji so vodilni v alpski ligi, zmaji pa senzacionalno na vrhu ICEHL. V pričakovanju derbija smo se pogovarjali z Ericom Pancetom, Ljubljančanom v rdečem jeseniškem dresu.
Vaše moštvo ne igra v najmočnejšem regionalnem tekmovanju, a vseeno se vam nizajo zanimive tekme: pred dnevi ste imeli derbi z Asiagom za vrh AHL, danes se boste pomerili z Olimpijo.
»Ne glede na vse okoliščine smo pričakovali zahtevno sezono. Pri Asiagu gre dejansko za kakovostno moštvo odličnih posameznikov, za uspeh moraš ohranjati zbranost 60 minut. Ni nam šlo po načrtih, zaostajali smo z 1:3, kapo dol mojim soigralcem za pristop in zasuk. Tudi proti Olimpiji nas mora krasiti moštveni duh.«
Pri sedanjem trenerju Niku Zupančiču ste nekoč pred odhodom v tujino že igrali.
»Vsi vemo, da je bil vrhunski hokejist, zlasti za mlajši del moštva je njegova navzočnost izjemnega pomena.«
Vi ste sicer v prvem napadu s finskima novincema pri klubu, ob Elojevi poškodbi se vama je z Jesperijem Viikiläjem pridružil Erik Svetina.
»Lepo je, ko ni težav. Erik je super igralec, ujeli smo se od trenutka, ko je vstopil v ta napad. Dejansko delujemo dobro tako zdaj kot tudi prej.«
Kako je bilo glede vaše vrnitve v domovino po sezoni v Romuniji?
»Zelo hitro sem po prejšnji sezoni dobil klic z Jesenic in se prav razveselil. Sploh zdaj, ko imam sina, mi to veliko pomeni.«
Kot vem, živite z družino v Ljubljani, od koder ste doma.
»Drži, vozim se gor-dol. Saj ne potrebujem več kot dobre pol ure.«
Kako gledate na današnjo tekmo proti Olimpiji in bratu Žigi, ki je kapetan zmajev?
»Če vam iskreno povem, se midva res kaj prida ne pogovarjava o hokeju. Ko greš iz dvorane, poskusiš odmisliti palico in plošček. Seveda se tudi kakšna beseda zasuče okrog tega, oba sva lahko zadovoljna s predstavami svojih moštev.«
Vas je presenetil Olimpijin start v ICEHL?
»Veliko njenih igralcev poznam, tudi z Jesenic. Morda sem malo presenečen, to ni več sreča. Enkrat ali dvakrat se ti lahko kaj srečno razplete, očitno pa to moštvo dela v pravi smeri.«
Kakšne spomine ohranjate na Gheorgheni, kjer ste igrali nazadnje, romunsko mestece v Transilvaniji z večinoma madžarskim prebivalstvom?
»V bistvu je bilo težko zame, tam sem bil brez družine. Še dobro, da sem imel slovenskega soigralca Matica Podlipnika, to mi je precej olajšalo psihično zahtevno sezono. To je vendarle drugi hokejski svet. Nam je tukaj glede opreme in urejenosti slačilnice vse samoumevno, tam temu namenjajo manj pozornosti. Večina igralcev je tam doma in se ne pritožuje, ker je tako navajena od malega. V ekipi smo se sicer dobro razumeli. Sem pa stanoval v hotelu tik ob dvorani in ničesar drugega razen hokeja zame tam ni bilo.«
Vaše moštvo ne igra v najmočnejšem regionalnem tekmovanju, a vseeno se vam nizajo zanimive tekme: pred dnevi ste imeli derbi z Asiagom za vrh AHL, danes se boste pomerili z Olimpijo.
»Ne glede na vse okoliščine smo pričakovali zahtevno sezono. Pri Asiagu gre dejansko za kakovostno moštvo odličnih posameznikov, za uspeh moraš ohranjati zbranost 60 minut. Ni nam šlo po načrtih, zaostajali smo z 1:3, kapo dol mojim soigralcem za pristop in zasuk. Tudi proti Olimpiji nas mora krasiti moštveni duh.«
Pri sedanjem trenerju Niku Zupančiču ste nekoč pred odhodom v tujino že igrali.
»Vsi vemo, da je bil vrhunski hokejist, zlasti za mlajši del moštva je njegova navzočnost izjemnega pomena.«
Vi ste sicer v prvem napadu s finskima novincema pri klubu, ob Elojevi poškodbi se vama je z Jesperijem Viikiläjem pridružil Erik Svetina.
»Lepo je, ko ni težav. Erik je super igralec, ujeli smo se od trenutka, ko je vstopil v ta napad. Dejansko delujemo dobro tako zdaj kot tudi prej.«
Kako je bilo glede vaše vrnitve v domovino po sezoni v Romuniji?
»Zelo hitro sem po prejšnji sezoni dobil klic z Jesenic in se prav razveselil. Sploh zdaj, ko imam sina, mi to veliko pomeni.«
Kot vem, živite z družino v Ljubljani, od koder ste doma.
»Drži, vozim se gor-dol. Saj ne potrebujem več kot dobre pol ure.«
Kako gledate na današnjo tekmo proti Olimpiji in bratu Žigi, ki je kapetan zmajev?
»Če vam iskreno povem, se midva res kaj prida ne pogovarjava o hokeju. Ko greš iz dvorane, poskusiš odmisliti palico in plošček. Seveda se tudi kakšna beseda zasuče okrog tega, oba sva lahko zadovoljna s predstavami svojih moštev.«
Vas je presenetil Olimpijin start v ICEHL?
»Veliko njenih igralcev poznam, tudi z Jesenic. Morda sem malo presenečen, to ni več sreča. Enkrat ali dvakrat se ti lahko kaj srečno razplete, očitno pa to moštvo dela v pravi smeri.«
Kakšne spomine ohranjate na Gheorgheni, kjer ste igrali nazadnje, romunsko mestece v Transilvaniji z večinoma madžarskim prebivalstvom?
»V bistvu je bilo težko zame, tam sem bil brez družine. Še dobro, da sem imel slovenskega soigralca Matica Podlipnika, to mi je precej olajšalo psihično zahtevno sezono. To je vendarle drugi hokejski svet. Nam je tukaj glede opreme in urejenosti slačilnice vse samoumevno, tam temu namenjajo manj pozornosti. Večina igralcev je tam doma in se ne pritožuje, ker je tako navajena od malega. V ekipi smo se sicer dobro razumeli. Sem pa stanoval v hotelu tik ob dvorani in ničesar drugega razen hokeja zame tam ni bilo.«
