Revolucija ali tehnološki doping?

Pustimo zdaj vse druge športe ob strani, atletika je na olimpijskih igrah v Tokiu pokazala, zakaj je kraljica športov. Izjemni boji, vrhunska kakovost in trije svetovni rekordi, dva na 400 m ovire in v ženskem troskoku. Atleti in atletinje so danes res natrenirani, nekaterih pri vadbi očitno niso motile omejitve zaradi koronavirusa, če so jih kot vrhunska kategorija tudi imeli, zelo veliko pa je razlogov še v obutvi.

Atletska obuvala iz karbonskih vlaken so izvedla revolucijo. Gre namreč za tekaške sprinterice z zakovicami, ki imajo podplat v celoti narejen iz karbonskih vlaken. Karbon ima manjšo težo, hkrati pa vso potrebno togost, ki je v eksplozivnih atletskih disciplinah ključnega pomena, saj zagotavlja popolno izrabo energije, usmerjene v gibanje. Zakovice pri novih copatih so kar ulite v sam podplat, njihov položaj je odvisen od značilnosti pristanka atletov na stezi in odriva od podlage. Zgornja površina copat mora biti kar najlažja, narejena je iz tanke plasti umetnega usnja. To je še malce manj raztegljivo in ponuja boljši oprijem in stabilnost. Omejuje premikanje stopala v copatu med pristankom in odrivom, posledično je zakovica resnično podaljšek podplata. Svetovni rekorder na 400 m ovire, Norvežan Karsten Warholm, uporablja karbonsko obuvalo podjetja Puma, in sicer s tanjšim podplatom, ta vsebuje še plast pene, kot konkurenca. Srebrni v Tokiu Rai Benjamin nosi nike, čevlji so že povsem na meji regularnosti. »Če da nekdo trampolin v obuvalo, je to navadno sranje, atletika ni več to, kar bi morala biti,« je na Američana jezo bruhal Warholm, ki pa tudi sam uporablja inovacijo.

V sodelovanju z Mercedesom

A pri svetovnem rekordu je svoje opravila tudi steza. »Noro hitra je, njena površina je tanjša od običajnih 1,4 cm, oblikovalec je v maso vtisnil gumijasta zrnca, ki tvorijo majhne zračne žepke. Ne le da vpijajo tresljaje ob pristanku noge, temveč v zameno tudi oddajajo energijo, kot bi bili na trampolinu,« je občutke pojasnil noro hitri viking.

Njegovo vzmetno obuvalo puma evospeed future faster+ je bilo ustvarjeno v sodelovanju z ekipo formule 1 Mercedes, na voljo pa je denimo za ceno 200 evrov. Za primerjavo, Benjaminov nike maxfly se dobi za 195 evrov. Vsi trije osvajalci odličij na moškem maratonu na OI v Riu leta 2016 pa so nosili prototipe današnjih odskočnih obuval, nike vaporfly 4%. Med različnimi atleti so tudi različni dejanski odzivi na superobuvalo, ko si ga nadenejo na nogo, ta razlika se razteza tudi do desetih odstotkov. Zato mnogi govorijo tudi o tehnološkem dopingu in zahtevajo obuvala brez superpodplata. Po zdajšnjih pravilih je zahtevana največja debelina podplata pri disciplinah do 400 m 20 mm, pri daljših 25 mm.