Roglič daleč od tega, da bi pričakoval lahko delo

BURGOS – Nad Burgos, kjer so se kolesarji za dan premora ustavili pred zadnjimi petimi etapami dirke po Španiji, so se zgrnili temni dežni oblaki, a niso pregnali vedrine z obrazov slovenskih junakov. Tako Primož Roglič kot Tadej Pogačar sta odločena, da bosta v nedeljo na sloviti Plazi de Cibeles plapolali dve slovenski zastavi.


Zdi se, da se zgodovinska dirka za slovensko kolesarstvo ne more razplesti drugače. Roglič je prepričljivo v rdeči majici vodilnega, 2:48 minute pred najbližjim zasledovalcem Alejandrom Valverdejem. Pogačar je na 3. mestu, 3:42 za rojakom in 17 sekund pred Kolumbijcem Miguelom Angelom Lopezom, s katerim bijeta tesno bitko tudi za belo majico najboljšega mladega kolesarja. »Počutim se dobro, nekoliko sem utrujen, a menim, da so tudi moji tekmeci. Upam, da se bom še naprej počutil kot doslej in bom dirko uspešno speljal,« je o svoji prvi tritedenski dirki premleval Pogačar, ki je kolesarski svet osupnil že z dvema etapnima zmagama. »V sanjah sem si želel nekaj takšnega, a nisem pričakoval, da se bo tako razpletlo. Vesel sem, da sem lahko izkoristil vsako priložnost, ki se mi je ponudila. Vsak dan se naučim nekaj novega, veliko je stvari, ki jih še ne razumem popolnoma. Veliko novega bom potegnil iz te dirke,« je nadaljeval mladi kapetan ekipe UAE, v kateri ga vodi tudi slovenski selektor Andrej Hauptman.

V nekaterih etapah sta Roglič in Pogačar delovala tako usklajeno, kot da bi skupaj dirkala za izbrano vrsto, ne pa vsak za svojo ekipo. »Sodelovanje je bilo spontano, vsak ima svoje interese na dirki, ki pa se tudi prekrivajo, tako da lahko dobro sodelujeva,« 20-letni Komendčan pravi, da je zasavsko-gorenjska naveza, ki je v 13. etapi za dvojno slovensko zmago strla vse tekmece, nastala brez dogovora. Bo v velikem finalu, v katerem so še dve gorski etapi (18. in 20.) ter tri ravninske (17., 19. in 21.), napadel Valverdejevo 2. mesto, od katerega ga loči 54 sekund, ali bo pozoren na Kolumbijca, ki bi mu lahko izmaknil 3. mesto? »Branil bom stopničke, cilj je tudi bela majica,« razmišlja Pogačar. Tudi zato se lahko postavi po robu takšnemu šampionu, kot je Valverde: »On je razred zase v svetovnem kolesarstvu, še vedno lahko preseneti. Je moj svojevrstni vzornik, ker je dosegel ogromno v karieri, vendar me tudi on spoštuje.«

Nizozemci so imeli prav

»Še pet etap je pred nami, poskušali smo si odpočiti, kolikor se je dalo, in se pripraviti na težek zaključek. Črta pod dirko se potegne po koncu. Daleč od tega, da pričakujem lahko delo, vse je še odprto, ne nazadnje se lahko kaj zgodi tudi v 17. etapi, med katero napovedujejo močen veter,« zmage še ne slavi Roglič, ki je naposled razkril načrte za dolgoročnejšo prihodnost. Uresničilo se je tisto, kar so že med Tourom namigovali nizozemski mediji, Roglič bo barve Jumba Visme branil do leta 2023.
Tako se bo lahko mirnejši lotil tekmecev, ki doslej niso imeli protiorožja za njegove močne noge. So že vrgli puške v koruzo? »Ne vem, zakaj bi se tekmeci vdali. Poskušali bodo še, a smo v dobrem položaju, ne gre nam več za vsako sekundo. Ekipa pa mora ostati povsem osredotočena. Doslej je delovala zelo dobro, tudi na Giru so dali moji pomočniki 100 odstotkov, tu pa imam ob sebi drugačne kolesarje, so boljši v klanec, podpora je boljša. Upam, da bomo v tem ritmu nadaljevali,« se Rogla lahko le nadeja, da se bo dirka nadaljevala v slogu prvih dveh tednov, v katerih je s Pogačarjem na noge dvignil (kolesarsko) Slovenijo.