DIRKA PO ŠPANIJI
Roglič Estoncu le posodil rdečo majico
Ob taktiziranju Jumba Visme je na prvi gorski etapi Vuelte zmago slavil Rein Taaramäe.
Odpri galerijo
Primož Roglič (desno) se je začasno poslovil od rdeče majice. FOTO: Luis Angel Gomez/Photo Gomez Sport
Primožu Rogliču se je z zmago v uvodni vožnji na čas mudilo v rdečo majico, ki pa se je je s podobno naglico tudi znebil. V 3. etapi se mu je posrečila taktična poteza, ki jo je napovedoval – vodstvo na dirki je prepustil Estoncu Reinu Taaramäeju, ki ne ogroža njegovega lova na tretjo zaporedno končno zmago na Vuelti, ob tem pa ni izgubil časa proti tistim, s katerimi se bo predvidoma boril do cilja v Santiagu de Compostela.
»Ni pomembno, kdo nosi rdečo majico po prvi etapi, temveč po zadnji,« je po izjemni sobotni zmagi dejal slovenski kapetan Jumba Visme in nakazal, da z moštvenimi kolegi ne namerava tri tedne dan za dnem braniti vodstva. Če bi mu uspelo 20 dni kolesariti v opravi vodilnega, bi bil to redek podvig, a so pri nizozemski ekipi ocenili, da bi bil tudi preveč naporen. Trasa 76. dirke po Španiji je že sama po sebi tako zahtevna, da se ne gre vsak dan izpostavljati na čelu glavnine in nato na obveznih novinarskih konferencah, ki vodilnemu kolesarju neizbežno jemljejo energijo in prepotreben čas za počitek.
Zato so Lilian Calmejane (AG2R Citroën), Tobias Bayer (Alpecin Fenix), Jetse Bol (Burgos), Julen Amezqueta (Caja Rural), Antonio Jesús Soto (Euskaltel), Rein Taaramäe (Intermarché), Kenny Elissonde (Trek Segafredo) in Joe Dombrowski (UAE) po napadu kmalu po startu dobili Rogličev blagoslov. Njegovi pomočniki so se zvrstili na čelu glavnine, a se jim nikamor ni mudilo, devetminutna prednost ubežnikov jih ni motila, čeprav so nekateri za vodilnim Slovencem zaostajali le pol minute. Z uspavanko med zasledovalci so bili zadovoljni tudi pravi Rogličevi tekmeci, ki so tako kot dvakratni šampion Vuelte dobro vedeli, kaj jih čaka.
Pred njimi je bila šele prva od kar devetih ciljnih bitk navkreber, in to nič kaj nedolžna. Picon Blanco je bil s 7,6 km dolžine, povprečnim naklonom 9,3 odstotka in najbolj strmimi odseki z 18-odstotnim naklonom nenavadno zahtevna ovira za prve dni tritedenske dirke. Hitro je ločil zrna od plev. Najprej med ubežniki, med katerimi se je največji zmagi v karieri in vodstvu na Vuelti odpeljal 34-letni Taaramäe, nato še med kandidati za končno zmago. Med njimi ni bilo jasnega zmagovalca, v strmi vzpon, v katerem je pihal močan nasprotni veter, nikomur ni bilo do napadanja.
Roglič je v cilj prikolesaril na 7. mestu, skupaj z Enricom Masom, Miguelom Angelom Lopezom, Alejandrom Valverdejem (vsi Movistar), Adamom Yatesom, Eganom Bernalom (oba Ineos), Mikelom Lando (Bahrain Victorious) ...
Med temi imeni gre iskati njegove najnevarnejše tekmece. »Želel sem le preživeti klanec, v katerem je bilo zelo vetrovno, ob 10 stopinjah Celzija pa je bil občutek zimski. A je šlo dobro, optimističen sem. Rdeča majica nas ni zanimala, bolj to, ali še znam iti v klanec. Položaj je dober za nas,« je bil z opravljenim delom zadovoljen Roglič, čeprav na ciljnem vzponu okoli sebe ni imel niti enega pomočnika iz Jumba Visme.
Rogliču, ki za vodilnim Estoncem na 3. mestu zaostaja 30 sekund, se podoben manever na Giru 2019 ni posrečil. Takrat se je rožnate majice načrtno znebil v 6. etapi, a je zaradi težav, ki so sfižile njegove načrte, ni več dobil nazaj. Pred karavano sta dve ravninski preizkušnji, v katerih ni pričakovati večjih pretresov, zato pa bo realno stanje na dirki bržkone vzpostavila petkova 7. etapa v hribovitem zaledju Alicanteja.
»Ni pomembno, kdo nosi rdečo majico po prvi etapi, temveč po zadnji,« je po izjemni sobotni zmagi dejal slovenski kapetan Jumba Visme in nakazal, da z moštvenimi kolegi ne namerava tri tedne dan za dnem braniti vodstva. Če bi mu uspelo 20 dni kolesariti v opravi vodilnega, bi bil to redek podvig, a so pri nizozemski ekipi ocenili, da bi bil tudi preveč naporen. Trasa 76. dirke po Španiji je že sama po sebi tako zahtevna, da se ne gre vsak dan izpostavljati na čelu glavnine in nato na obveznih novinarskih konferencah, ki vodilnemu kolesarju neizbežno jemljejo energijo in prepotreben čas za počitek.
Zato so Lilian Calmejane (AG2R Citroën), Tobias Bayer (Alpecin Fenix), Jetse Bol (Burgos), Julen Amezqueta (Caja Rural), Antonio Jesús Soto (Euskaltel), Rein Taaramäe (Intermarché), Kenny Elissonde (Trek Segafredo) in Joe Dombrowski (UAE) po napadu kmalu po startu dobili Rogličev blagoslov. Njegovi pomočniki so se zvrstili na čelu glavnine, a se jim nikamor ni mudilo, devetminutna prednost ubežnikov jih ni motila, čeprav so nekateri za vodilnim Slovencem zaostajali le pol minute. Z uspavanko med zasledovalci so bili zadovoljni tudi pravi Rogličevi tekmeci, ki so tako kot dvakratni šampion Vuelte dobro vedeli, kaj jih čaka.
V klanec brez pomočnikov
Pred njimi je bila šele prva od kar devetih ciljnih bitk navkreber, in to nič kaj nedolžna. Picon Blanco je bil s 7,6 km dolžine, povprečnim naklonom 9,3 odstotka in najbolj strmimi odseki z 18-odstotnim naklonom nenavadno zahtevna ovira za prve dni tritedenske dirke. Hitro je ločil zrna od plev. Najprej med ubežniki, med katerimi se je največji zmagi v karieri in vodstvu na Vuelti odpeljal 34-letni Taaramäe, nato še med kandidati za končno zmago. Med njimi ni bilo jasnega zmagovalca, v strmi vzpon, v katerem je pihal močan nasprotni veter, nikomur ni bilo do napadanja.
Roglič je v cilj prikolesaril na 7. mestu, skupaj z Enricom Masom, Miguelom Angelom Lopezom, Alejandrom Valverdejem (vsi Movistar), Adamom Yatesom, Eganom Bernalom (oba Ineos), Mikelom Lando (Bahrain Victorious) ...
Med temi imeni gre iskati njegove najnevarnejše tekmece. »Želel sem le preživeti klanec, v katerem je bilo zelo vetrovno, ob 10 stopinjah Celzija pa je bil občutek zimski. A je šlo dobro, optimističen sem. Rdeča majica nas ni zanimala, bolj to, ali še znam iti v klanec. Položaj je dober za nas,« je bil z opravljenim delom zadovoljen Roglič, čeprav na ciljnem vzponu okoli sebe ni imel niti enega pomočnika iz Jumba Visme.
Rogliču, ki za vodilnim Estoncem na 3. mestu zaostaja 30 sekund, se podoben manever na Giru 2019 ni posrečil. Takrat se je rožnate majice načrtno znebil v 6. etapi, a je zaradi težav, ki so sfižile njegove načrte, ni več dobil nazaj. Pred karavano sta dve ravninski preizkušnji, v katerih ni pričakovati večjih pretresov, zato pa bo realno stanje na dirki bržkone vzpostavila petkova 7. etapa v hribovitem zaledju Alicanteja.
