KOLESARSTVO
Roglič na zadnji spopad titanov
Slovenski zvezdnik na dirki po Lombardiji lovi 14. letošnjo zmago. Zasedba kolesarjev na startu v Bergamu bo izjemna.
Odpri galerijo
Primož Roglič zmaguje od februarja do oktobra. FOTO: Leon Vidic
BERGAMO – Primoža Rogliča še 243 kilometrov loči od konca njegove najuspešnejše sezone doslej, v kateri je slavil že 13 zmag, tudi skupno na Vuelti. A je njegova želja, da bi se števec prvih mest ustavil pri številki 14. To bi pomenilo, da je zmagal tudi na 113. dirki po Lombardiji in postavil še en velik mejnik v slovenskem kolesarstvu, ki še ni vpisalo zmage na enodnevnih spomenikih.
»Po vseh uspehih sem sproščen, na kolesu uživam in vseeno mi je, kako se bo razpletla naslednja dirka,« je Roglič dejal po torkovi zmagi na dirki Tre Valli Varesine, le tri dni prej je bil najboljši tudi na dirki po Emiliji.
To sta bili njegovi prvi zmagi na enodnevnih dirkah, odkar je del kolesarske svetovne serije. Gre za tradicionalni jesenski italijanski klasiki, med katerimi pa se po prestižu nobena ne more primerjati z Lombardijo, dirko odpadajočega listja, ki s preizkušnjami Milano–San Remo, Pariz–Roubaix, po Flandriji in Liege–Bastogne–Liege sestavlja peterico največjih enodnevnih dirk v koledarju. Med Slovenci je najbližje zmagi na eni od njih prišel Jani Brajkovič z 2. mestom v Lombardiji leta 2008.
Zasedba na startu bo izjemna. Če udeležbe ne bi odpovedal junak Gira Richard Carapaz, bi se med seboj udarili vsi trije zmagovalci letošnjih tritedenskih dirk, od najbolj vročih imen bo manjkal še Julian Alaphilippe.
V ospredju bo dvoboj med Rogličem, najboljšim na dirki po Španiji, in Eganom Bernalom, zmagovalcem Toura, med katerima se bo bržkone odločalo o prejemniku zlatega kolesa (velo d'or), ki ga svetovnemu kolesarju leta podeli francoska revija Velo Magazine.
Roglič ima letos precej več zmag (13:5) in tudi precej daljše obdobje prevlade (zmaguje od februarja do oktobra), če pa bi 22-letni Bernal zmagal na Touru ter dirkam po Švici, Pariz–Nica in Gran Piemonte dodal še Lombardijo, bi se glasovanje kolesarskih novinarjev lahko nagnilo na njegovo stran. Kolumbijec je zadnjo zmago slavil v četrtek (Gran Piemonte), podvig na vzponu na Oropo pa posvetil pokojnemu Marcu Pantaniju in pridobil simpatije italijanskih navijačev.
Ti bodo v prvi vrstni stiskali pesti za Vincenza Nibalija, ki je v Lombardiji zmagal v letih 2015 in 2017. Lani mu je ušel le Francoz Thibaut Pinot, ki po poškodbi na Touru ni več dirkal. Nibali je po rodu s Sicilije, a živi v Luganu in redno trenira na slovitih vzponih na Madonno del Ghisallo, Muro di Sormano, Civiglio in San Fermo della Battaglia, ki v zadnjih 60 kilometrih venomer odločijo zmagovalca te 243 kilometrov dolge preizkušnje.
Vincenzo kot lastno dlan pozna spuste, kar je na svoji koži Roglič letos že občutil v 15. etapi Gira, ko mu je najprej načrte sfižila okvara kolesa (ob odsotnosti spremljevalcev iz ekipe Jumbo Visma, ki so si vzeli premor za malo potrebo), nato pa še padec med spustom v Como.
Roglič, ki bo jutri po zaključni dirki sezone VN Avtomojster v Podsmreki prejel slovensko zlato kolo kot naš najvišje uvrščeni kolesar na lestvici UCI, je tudi lani v Lombardiji ciljal visoko, a se je uštel z napadom na najstrmejšem vzponu na Muro di Sormano, nakar mu je zmanjkalo moči in je končal na 17. mestu.
Morski pes iz Messine je obe zmagi slavil na enaki trasi, kot bo na sporedu letos (v primerjavi z lansko so dodali vzpon na San Fermo della Battaglia 6 kilometrov pred ciljem), obakrat je napadel na poti na Civiglio. Zdaj Roglič že ve, komu je treba slediti.
»Po vseh uspehih sem sproščen, na kolesu uživam in vseeno mi je, kako se bo razpletla naslednja dirka,« je Roglič dejal po torkovi zmagi na dirki Tre Valli Varesine, le tri dni prej je bil najboljši tudi na dirki po Emiliji.
To sta bili njegovi prvi zmagi na enodnevnih dirkah, odkar je del kolesarske svetovne serije. Gre za tradicionalni jesenski italijanski klasiki, med katerimi pa se po prestižu nobena ne more primerjati z Lombardijo, dirko odpadajočega listja, ki s preizkušnjami Milano–San Remo, Pariz–Roubaix, po Flandriji in Liege–Bastogne–Liege sestavlja peterico največjih enodnevnih dirk v koledarju. Med Slovenci je najbližje zmagi na eni od njih prišel Jani Brajkovič z 2. mestom v Lombardiji leta 2008.
Zasedba na startu bo izjemna. Če udeležbe ne bi odpovedal junak Gira Richard Carapaz, bi se med seboj udarili vsi trije zmagovalci letošnjih tritedenskih dirk, od najbolj vročih imen bo manjkal še Julian Alaphilippe.
V ospredju bo dvoboj med Rogličem, najboljšim na dirki po Španiji, in Eganom Bernalom, zmagovalcem Toura, med katerima se bo bržkone odločalo o prejemniku zlatega kolesa (velo d'or), ki ga svetovnemu kolesarju leta podeli francoska revija Velo Magazine.
Roglič ima letos precej več zmag (13:5) in tudi precej daljše obdobje prevlade (zmaguje od februarja do oktobra), če pa bi 22-letni Bernal zmagal na Touru ter dirkam po Švici, Pariz–Nica in Gran Piemonte dodal še Lombardijo, bi se glasovanje kolesarskih novinarjev lahko nagnilo na njegovo stran. Kolumbijec je zadnjo zmago slavil v četrtek (Gran Piemonte), podvig na vzponu na Oropo pa posvetil pokojnemu Marcu Pantaniju in pridobil simpatije italijanskih navijačev.
Ti bodo v prvi vrstni stiskali pesti za Vincenza Nibalija, ki je v Lombardiji zmagal v letih 2015 in 2017. Lani mu je ušel le Francoz Thibaut Pinot, ki po poškodbi na Touru ni več dirkal. Nibali je po rodu s Sicilije, a živi v Luganu in redno trenira na slovitih vzponih na Madonno del Ghisallo, Muro di Sormano, Civiglio in San Fermo della Battaglia, ki v zadnjih 60 kilometrih venomer odločijo zmagovalca te 243 kilometrov dolge preizkušnje.
Vincenzo kot lastno dlan pozna spuste, kar je na svoji koži Roglič letos že občutil v 15. etapi Gira, ko mu je najprej načrte sfižila okvara kolesa (ob odsotnosti spremljevalcev iz ekipe Jumbo Visma, ki so si vzeli premor za malo potrebo), nato pa še padec med spustom v Como.
Roglič, ki bo jutri po zaključni dirki sezone VN Avtomojster v Podsmreki prejel slovensko zlato kolo kot naš najvišje uvrščeni kolesar na lestvici UCI, je tudi lani v Lombardiji ciljal visoko, a se je uštel z napadom na najstrmejšem vzponu na Muro di Sormano, nakar mu je zmanjkalo moči in je končal na 17. mestu.
Morski pes iz Messine je obe zmagi slavil na enaki trasi, kot bo na sporedu letos (v primerjavi z lansko so dodali vzpon na San Fermo della Battaglia 6 kilometrov pred ciljem), obakrat je napadel na poti na Civiglio. Zdaj Roglič že ve, komu je treba slediti.
