DIRKA PO ŠPANIJI
Roglič se ne boji skoka v neznano
Kisovčan je prvič prvi dan premora na Vuelti preživel v rdeči majici vodilnega. V dvoboju mož na moža mu nihče ni kos, napadli ga bodo s številčno premočjo.
Odpri galerijo
Primož Roglič lovi že tretjo zaporedno zmago na Vuelti, vendar na prvi prost dan še nikoli ni bil v tako dobrem položaju kot tokrat. V drugi teden 76. dirke po Španiji se podaja kot prepričljivi nosilec rdeče majice, vendar tudi z zavedanjem, da pot do cilja 5. septembra v Santiagu de Compostela vodi čez številne zanj še vedno neznane španske vasi. Slovenski šampion je ob prvih dveh zmagoslavjih na Vuelti 25 dni nosil rdečo majico (danes jo bo nosil 31. dan), vendar se mu je ob prvem dnevu premora že dvakrat izmuznila.
Leta 2019 je bil šest sekund pred njim Nairo Quintana, lani je bil po krizi v mrzli 6. etapi na 4. mestu, 30 sekund za vodilnim Richardom Carapazom. Obe leti je rdečo majico oblekel po 10. etapi in je ni več slekel do cilja v Madridu. Vuelta se bo tokrat končala drugje, a pričakovati je podoben razplet, z zmago Rogliča, ki gre v drugi teden 28 sekund pred Špancem Enricom Masom.
»Doslej nisem porabil več moči, kot sem pričakoval, počutim se dobro, energija, ki jo porabiš, da preživiš prvi teden, pa nikoli ni vržena stran. Na Touru nisem niti prišel do te točke. Za zdaj vse poteka super,« je na dan počitka v Almerii za slovenske medije povedal Roglič, ki se je spomnil na zlo usodo, ki ga je doletela na letošnjem Touru. Po padcu v 3. etapi je dirko nadaljeval v bolečinah do bridkega konca pred 9. etapo, ko ni mogel več sesti na kolo. Zdaj na njem spet leti, tako kot je na poti do zlata v olimpijski vožnji na čas. V Tokiu je bil v kolesarskem transu slabo uro, tu mora biti na svoje delo popolnoma osredotočen tri tedne. Zato se raje ne ozira na konkurenco.
»Ne gledam na tekmece in koliko zaostajajo. Prioriteta je držati osredotočenost nase in na naloge, ki jih moramo s čim manj nepotrebnimi težavami opraviti vsak dan. Za nami je dober start, pred nami pa zahteven teden, nato pa še superzahteven zadnji teden. Tu bo gotovo dovolj prostora, da najboljši dokaže, da je najboljši,« je nadaljeval Roglič, ki ima dirko pod nadzorom. V dvoboju mož na moža mu nihče ni kos, zato pa se ga bodo tekmeci poskušali lotiti s številčno premočjo.
Tako Movistar kot Ineos lahko igrata na dve karti, španska ekipa na drugouvrščenega Masa (0:28) in tretjeuvrščenega Miguela Angela Lopeza (1:12), angleška na petouvrščenega Egana Bernala (1:52) in Adama Yatesa (2:07), ki je mesto za njim. Vmes je še četrtouvrščeni Avstralec Jack Haig (1:42), po zdrsu Mikela Lande kapetan ekipe Bahrain Victorious. Zgodi se lahko še marsikaj, a se zdi, da so to kolesarji z realnimi možnostmi za uvrstitev na končni oder za zmagovalce.
»Nadaljevati si želimo, kot smo začeli, izogniti se moramo težavam, da ostanemo vsi zdravi in pokažemo svoje najboljše. Več kot to si ne moremo želeti,« je 31-letni Kisovčan bolj kot pred mikrofoni zgovoren na cestah, na katerih se odločajo dirke. In kakšne bodo v drugem tednu Vuelte? V prave gore se bodo vrnile šele s sobotno 14. etapo, vseeno pa bo treba biti na preži tudi v etapah, ki prihajajo. Današnja 10. bi bila vseskozi s pogledom na morje, če ji prireditelji v zaključku ne bi dodali ovinka v notranjost, na vzpon 2. kategorije na Puerto de Almachar. Nanj vodi 10,9 km dolga cesta s povprečnim naklonom 4,9 odstotka, sledil pa bo samo že vratolomen 15-kilometrski spust nazaj na sredozemsko obalo. Nato bo na vrsti 11. etapa z le enim kategoriziranim vzponom na Puerto de Locubin 8 km pred ciljem, po spustu v Valdepeñas de Jaen pa kolesarje čaka peklenska kilometrska ciljna špica s strmino, ki dosega 30-odstotni naklon.
Za Rogliča je vse to pot v neznano, saj vedno natanko prouči traso Toura, nikoli pa Vuelte, ki je še ni imel v prvotnih sezonskih načrtih. »Večer prej vidim grafe, najde se tudi kakšen videoposnetek, realnost pa je vedno nekoliko drugačna. A če imaš dobre noge, se ti ni treba bati ničesar,« je še povedal Roglič. Doslej je imel v Španiji tako močne noge, da se morajo s strahom soočati drugi.
Leta 2019 je bil šest sekund pred njim Nairo Quintana, lani je bil po krizi v mrzli 6. etapi na 4. mestu, 30 sekund za vodilnim Richardom Carapazom. Obe leti je rdečo majico oblekel po 10. etapi in je ni več slekel do cilja v Madridu. Vuelta se bo tokrat končala drugje, a pričakovati je podoben razplet, z zmago Rogliča, ki gre v drugi teden 28 sekund pred Špancem Enricom Masom.
»Doslej nisem porabil več moči, kot sem pričakoval, počutim se dobro, energija, ki jo porabiš, da preživiš prvi teden, pa nikoli ni vržena stran. Na Touru nisem niti prišel do te točke. Za zdaj vse poteka super,« je na dan počitka v Almerii za slovenske medije povedal Roglič, ki se je spomnil na zlo usodo, ki ga je doletela na letošnjem Touru. Po padcu v 3. etapi je dirko nadaljeval v bolečinah do bridkega konca pred 9. etapo, ko ni mogel več sesti na kolo. Zdaj na njem spet leti, tako kot je na poti do zlata v olimpijski vožnji na čas. V Tokiu je bil v kolesarskem transu slabo uro, tu mora biti na svoje delo popolnoma osredotočen tri tedne. Zato se raje ne ozira na konkurenco.
»Ne gledam na tekmece in koliko zaostajajo. Prioriteta je držati osredotočenost nase in na naloge, ki jih moramo s čim manj nepotrebnimi težavami opraviti vsak dan. Za nami je dober start, pred nami pa zahteven teden, nato pa še superzahteven zadnji teden. Tu bo gotovo dovolj prostora, da najboljši dokaže, da je najboljši,« je nadaljeval Roglič, ki ima dirko pod nadzorom. V dvoboju mož na moža mu nihče ni kos, zato pa se ga bodo tekmeci poskušali lotiti s številčno premočjo.
Dvojna nevarnost
Tako Movistar kot Ineos lahko igrata na dve karti, španska ekipa na drugouvrščenega Masa (0:28) in tretjeuvrščenega Miguela Angela Lopeza (1:12), angleška na petouvrščenega Egana Bernala (1:52) in Adama Yatesa (2:07), ki je mesto za njim. Vmes je še četrtouvrščeni Avstralec Jack Haig (1:42), po zdrsu Mikela Lande kapetan ekipe Bahrain Victorious. Zgodi se lahko še marsikaj, a se zdi, da so to kolesarji z realnimi možnostmi za uvrstitev na končni oder za zmagovalce.
»Nadaljevati si želimo, kot smo začeli, izogniti se moramo težavam, da ostanemo vsi zdravi in pokažemo svoje najboljše. Več kot to si ne moremo želeti,« je 31-letni Kisovčan bolj kot pred mikrofoni zgovoren na cestah, na katerih se odločajo dirke. In kakšne bodo v drugem tednu Vuelte? V prave gore se bodo vrnile šele s sobotno 14. etapo, vseeno pa bo treba biti na preži tudi v etapah, ki prihajajo. Današnja 10. bi bila vseskozi s pogledom na morje, če ji prireditelji v zaključku ne bi dodali ovinka v notranjost, na vzpon 2. kategorije na Puerto de Almachar. Nanj vodi 10,9 km dolga cesta s povprečnim naklonom 4,9 odstotka, sledil pa bo samo že vratolomen 15-kilometrski spust nazaj na sredozemsko obalo. Nato bo na vrsti 11. etapa z le enim kategoriziranim vzponom na Puerto de Locubin 8 km pred ciljem, po spustu v Valdepeñas de Jaen pa kolesarje čaka peklenska kilometrska ciljna špica s strmino, ki dosega 30-odstotni naklon.
Za Rogliča je vse to pot v neznano, saj vedno natanko prouči traso Toura, nikoli pa Vuelte, ki je še ni imel v prvotnih sezonskih načrtih. »Večer prej vidim grafe, najde se tudi kakšen videoposnetek, realnost pa je vedno nekoliko drugačna. A če imaš dobre noge, se ti ni treba bati ničesar,« je še povedal Roglič. Doslej je imel v Španiji tako močne noge, da se morajo s strahom soočati drugi.