Rožman oživlja Lazarevića za nov preboj v Evropi

LJUBLJANA – Nogometaši Domžal so eno od neprijetnih presenečenj jesenskega dela državnega prvenstva. Potem ko so poleti spet nakazovali evropsko senzacijo – nesrečen izpad proti ruski Ufi v 2. krogu kvalifikacij za evropsko ligo –, so po nekaterih odhodih vse do zimskega odmora lovili svoj prepoznavni slog in ritem igre, ta čas so na 4. mestu.

Pozimi so rumeno družino po načrtih zapustili Andraž Kirm, Agim Ibraimi in Dario Melnjak, nepričakovano (iz osebnih razlogov) pa Ruben Belima. Ker je bilo šest članov čete trenerja Simona Rožmana na reprezentančni akciji v Španiji, je v tretjem tednu priprav v Umagu delala močno pomlajena ekipa.

»Zelo sem zadovoljen, kako so se v takšnih okoliščinah odzvali izkušeni igralci, ki so mirno izpeljali delovni proces, mlajši iz mladinske šole in tisti s posoje pa so dobili realno sliko, kam v tem trenutku spadajo. Zdaj jim je jasno, kaj zahteva članska raven nogometa, spoznali so naše usmeritve v igri, upam, da so jih tudi sprejeli,« je pojasnil Rožman, ki je v Istri pogrešal Gabra Dobrovoljca, Tilna Klemenčiča, Gregorja Sikoška, Adama Gnezdo Čerina, Amadeja Vetriha in Dejana Lazarevića. Zadnji je najodmevnejša okrepitev Domžal in pri 28 letih največji dolžnik glede na svojo nadarjenost. »Odkrito sva se pogovorila, to je njegovih šest mesecev za vnovičen vzpon v karieri ali pa bo ostal med večnimi talenti. Ima našo popolno podporo, ve, kaj se pričakuje od njega,« je jasen Rožman.
 

Kek iskreno povezuje

»Reprezentanti so se z akcije v Španiji vrnili zadovoljni, nabrali so si pozitivnih izkušenj, od selektorja sem prejel spodbudne podatke. Zdaj je na njih, da se dokažejo in izzovejo zanimanje klubov iz tujine,« je svoje varovance še podžgal Rožman, ki hvali sodelovanje s selektorjem Matjažem Kekom: »Zelo sem zadovoljen z njegovim odnosom. Končno se tudi Slovenci odpiramo, konec koncev vsi delamo za dobrobit slovenskega nogometa. Ko damo medsebojno tekmovalnost in čustva na stran, se lahko marsikaj pogovorimo o stroki. Kek je oseba, ki povezuje, do vsakogar je iskren. Izmenjavamo si informacije o igralcih in trenažnih procesih ter iščemo izboljšave in napredek na vseh področjih, da bi bila boljša tudi reprezentanca. Ko sem začel delati kot trener v prvi ligi, sem si predstavljal takšen odnos s selektorjem. To je edino normalno.«

Kopica mladih igralcev na pripravah ga ni pretirano navdušila, a najmlajši strateg v prvi ligi (35 let) s posebnim žarom v glasu opozarja: »Vidim novega Gnezdo Čerina in še koga drugega, a za to bo potreben proces trdega in predanega dela. Velik potencial imamo v igralcih letnika 2001. Nekateri, ki so prišli s posoje, so me prijetno presenetili, drugi pa negativno. Potrebujejo minutažo, zato bom še naprej vztrajal pri njihovi posoji.«

Po nedavnih odhodih ima manko adutov predvsem v obrambi: »Najšibkejši smo na bočnih položajih. Tu imam na voljo Matijo Roma desno in Gregorja Sikoška levo, mlada Lovra Vrandečiča in Denisa Tubića smo pripravljali za ti vlogi, a imata poškodovane križne vezi.« Rožman, ki bo moral rotirati igralce v zadnji liniji, vztraja, da se še ta teden zaključi rubriko odhodi in prihodi. »Na preizkušnji sta hrvaški štoper in defenzivni vezist iz Nigerije. Menim, da bosta ostala z nami, rad pa bi tudi, da bi podaljšali pogodbo z Amadejem Vetrihom,« pravi Rožman, ki napada sveti cilj: »Nujno si moramo priigrati mesto v evropskem tekmovanju in tam poskušati doseči čim več. Vse je podrejeno temu cilju.«