INTERVJU
Rožnati časi za Slovenijo morda spet blizu
Direktor Gira Mauro Vegni o možnosti vrnitve dirke v Slovenijo. Začetek na naših cestah bi stal približno osem do deset milijonov evrov.
Odpri galerijo
Direktor Gira Mauro Vegni se pri gostovanjih dirke zunaj Italije ravna po poslovnem ceniku. FOTO: Leon Vidic
Rim – Zaradi podvigov Primoža Rogliča veliko Slovencev na novo spoznava Giro d'Italia in kolesarstvo nasploh. A oba imata pri nas že bogato zgodovino. Dirka po Italiji je že šestkrat potekala po slovenskem ozemlju, dvakrat pred drugo svetovno vojno (1922, 1940), enkrat v časih Jugoslavije (1971) ter trikrat v samostojni Sloveniji (1994, 2001, 2004). Nazadnje je bilo slovensko ozemlje le most v etapah, ki sta se začeli in končali v Italiji in na Hrvaškem. Direktor Gira Mauro Vegni si želi, da bi imelo naslednje gostovanje pri nas precej večjo težo, in obljublja, da bi se investicija Sloveniji obrestovala.
Živi so še spomini na to, kakšne množice so se leta 1994 zbrale v Kranju in nato leta 2001 v Ljubljani in na Bledu. Zdaj ima Slovenija svojega kolesarskega zvezdnika, je čas, da bi se vrnili k nam?
»Pridemo tja, kjer si nas želijo. Kandidaturo lahko začnem uradno obravnavati, ko prejmem prošnjo vlade. Ta čas uradnih pobud iz Slovenije še nisem dobil, tako da težko ocenim, kakšne so možnosti, da bi se to res zgodilo.«
Prihodnje leto bo start Gira v Budimpešti, med Madžarsko in Italijo pa leži Slovenija. Je kaj možnosti, da bi vašo karavano že čez leto dni spremljali pri nas?
»Slovenija je res vmes. Trase Gira 2020 še nismo do konca zarisali, ne vemo še natanko, kako bo potekal prehod iz Madžarske v Italijo, tako da teoretične možnosti obstajajo, a vseeno niso najboljše. V sedanjem formatu gostovanj starta Gira država gostiteljica dobi prve tri dni dirke, ob tem si nas prihodnje leto tudi močno želijo na Siciliji in bo pot z enega konca do drugega izjemno dolga. Če bi šli čez Slovenijo, bi iz Madžarske do Italije potrebovali vsaj dve etapi, to bi pomenilo že pet etap na tujem, kar pa je prevelik delež od 21 etap.«
Ste vseeno prejeli kakšno pobudo v tej smeri?
»Da, nekateri ljudje iz slovenskih in hrvaških kolesarskih krogov so bili v stikih z menoj. Ideja je, da bi bil cilj ene etape v Zagrebu in start naslednje v Ljubljani. Ne vem, ali se bo to uresničilo, zdi se mi težavno zaradi veliko etap v tujini. Konec junija bomo dali končni odgovor o povezavi med Madžarsko in Italijo, če pa sem iskren, bi si v Sloveniji želel start Gira. S tem bi naredili korak naprej od dosedanjih gostovanj pri vas.«
Koliko pa bi vzhodnim sosedom zaračunali start Gira (za gostovanje na Madžarskem se v zakulisju govori o 18 milijonih evrov, op. p.)?
»Cena gostovanja ni fiksna, v marsičem je odvisna od tega, katera država si ga želi in iz kakšnih razlogov. Velikokrat gre za kakšno pomembno nacionalno obletnico ali slavje. Cena je odvisna tudi od tega, koliko so v državi gostiteljici pripravljeni storiti sami, za katere storitve znajo poskrbeti sami, za katere moramo ob prihodu tja poskrbeti mi. Če vse delamo sami, nam mora to nekdo plačati. Ne vem natanko, kolikšna bi bila cena za start v Sloveniji, recimo da med 8 in 10 milijoni evrov.«
Deset milijonov za start se zdi astronomska številka za Slovenijo, ki je imela nekaj več stroškov le s košarkarskim evropskim prvenstvom leta 2013 (13 milijonov evrov), za podoben denar bi lahko priredili tudi kolesarsko svetovno prvenstvo. Se tovrstna investicija gostiteljem izplača?
»Denarja nam še nihče ni dal na lepe oči. Vsi, ki so v zadnjih letih gostili Giro, so opravili raziskave, kaj jim to prinaša in ali se investicija povrne. Številke pa so izjemne, na vsak vložen evro v start Gira se jih povrne najmanj od tri do sedem. Govorimo o 198 državah, v katerih televizijsko spremljajo dirko, o več kot milijardi potencialnih gledalcev. Že neposreden učinek je velik, teden dni je pri gostitelju nastanjenih od 1500 do 2000 ljudi, ob tem največ pridobijo hotelirji in gostinci. Bolj pomembni pa so dolgoročni promocijski učinki. Podobe neke države se razširijo po svetu in vanjo pride več turistov. Lani smo gostovali v Izraelu, število italijanskih gostov pa je tam poskočilo za 20 odstotkov. Ko smo startali v Belfastu, se je obisk Italijanov toliko povečal, da so uvedli vsakodnevno letalsko linijo med Rimom in Belfastom. Veliko je kazalnikov, ki kažejo, da se investicija v Giro več kot izplača.«
Kako ocenjujete možnosti Primoža Rogliča na letošnjem Giru?
»Je izjemen tekmec, njegovo pravo vrednost pa bomo spoznali v gorskih etapah, ko bodo na sporedu dolgi, strmi klanci, ko bodo šle ceste nad 2000 metrov nadmorske višine. Tam se dirka nekoliko drugače. Sicer pa že od začetka sezone kaže, da je izjemen kolesar ter da je v izjemi formi. Nič nimam proti njegovim uspehom, saj mi je všeč tudi kot osebnost. Če ne bo imel večje krize, ga vidim na zmagovalnem odru v Veroni.«
Živi so še spomini na to, kakšne množice so se leta 1994 zbrale v Kranju in nato leta 2001 v Ljubljani in na Bledu. Zdaj ima Slovenija svojega kolesarskega zvezdnika, je čas, da bi se vrnili k nam?
»Pridemo tja, kjer si nas želijo. Kandidaturo lahko začnem uradno obravnavati, ko prejmem prošnjo vlade. Ta čas uradnih pobud iz Slovenije še nisem dobil, tako da težko ocenim, kakšne so možnosti, da bi se to res zgodilo.«
Prihodnje leto bo start Gira v Budimpešti, med Madžarsko in Italijo pa leži Slovenija. Je kaj možnosti, da bi vašo karavano že čez leto dni spremljali pri nas?
»Slovenija je res vmes. Trase Gira 2020 še nismo do konca zarisali, ne vemo še natanko, kako bo potekal prehod iz Madžarske v Italijo, tako da teoretične možnosti obstajajo, a vseeno niso najboljše. V sedanjem formatu gostovanj starta Gira država gostiteljica dobi prve tri dni dirke, ob tem si nas prihodnje leto tudi močno želijo na Siciliji in bo pot z enega konca do drugega izjemno dolga. Če bi šli čez Slovenijo, bi iz Madžarske do Italije potrebovali vsaj dve etapi, to bi pomenilo že pet etap na tujem, kar pa je prevelik delež od 21 etap.«
Ste vseeno prejeli kakšno pobudo v tej smeri?
»Da, nekateri ljudje iz slovenskih in hrvaških kolesarskih krogov so bili v stikih z menoj. Ideja je, da bi bil cilj ene etape v Zagrebu in start naslednje v Ljubljani. Ne vem, ali se bo to uresničilo, zdi se mi težavno zaradi veliko etap v tujini. Konec junija bomo dali končni odgovor o povezavi med Madžarsko in Italijo, če pa sem iskren, bi si v Sloveniji želel start Gira. S tem bi naredili korak naprej od dosedanjih gostovanj pri vas.«
Koliko pa bi vzhodnim sosedom zaračunali start Gira (za gostovanje na Madžarskem se v zakulisju govori o 18 milijonih evrov, op. p.)?
»Cena gostovanja ni fiksna, v marsičem je odvisna od tega, katera država si ga želi in iz kakšnih razlogov. Velikokrat gre za kakšno pomembno nacionalno obletnico ali slavje. Cena je odvisna tudi od tega, koliko so v državi gostiteljici pripravljeni storiti sami, za katere storitve znajo poskrbeti sami, za katere moramo ob prihodu tja poskrbeti mi. Če vse delamo sami, nam mora to nekdo plačati. Ne vem natanko, kolikšna bi bila cena za start v Sloveniji, recimo da med 8 in 10 milijoni evrov.«
Deset milijonov za start se zdi astronomska številka za Slovenijo, ki je imela nekaj več stroškov le s košarkarskim evropskim prvenstvom leta 2013 (13 milijonov evrov), za podoben denar bi lahko priredili tudi kolesarsko svetovno prvenstvo. Se tovrstna investicija gostiteljem izplača?
»Denarja nam še nihče ni dal na lepe oči. Vsi, ki so v zadnjih letih gostili Giro, so opravili raziskave, kaj jim to prinaša in ali se investicija povrne. Številke pa so izjemne, na vsak vložen evro v start Gira se jih povrne najmanj od tri do sedem. Govorimo o 198 državah, v katerih televizijsko spremljajo dirko, o več kot milijardi potencialnih gledalcev. Že neposreden učinek je velik, teden dni je pri gostitelju nastanjenih od 1500 do 2000 ljudi, ob tem največ pridobijo hotelirji in gostinci. Bolj pomembni pa so dolgoročni promocijski učinki. Podobe neke države se razširijo po svetu in vanjo pride več turistov. Lani smo gostovali v Izraelu, število italijanskih gostov pa je tam poskočilo za 20 odstotkov. Ko smo startali v Belfastu, se je obisk Italijanov toliko povečal, da so uvedli vsakodnevno letalsko linijo med Rimom in Belfastom. Veliko je kazalnikov, ki kažejo, da se investicija v Giro več kot izplača.«
Kako ocenjujete možnosti Primoža Rogliča na letošnjem Giru?
»Je izjemen tekmec, njegovo pravo vrednost pa bomo spoznali v gorskih etapah, ko bodo na sporedu dolgi, strmi klanci, ko bodo šle ceste nad 2000 metrov nadmorske višine. Tam se dirka nekoliko drugače. Sicer pa že od začetka sezone kaže, da je izjemen kolesar ter da je v izjemi formi. Nič nimam proti njegovim uspehom, saj mi je všeč tudi kot osebnost. Če ne bo imel večje krize, ga vidim na zmagovalnem odru v Veroni.«
