S 63 kg hitreje v klanec kot z 61
Od Nizozemske se je kolesarska dirka po Španiji poslovila po treh etapah, na katerih se je zbralo milijon gledalcev. Vuelta se bo nadaljevala v Baskiji, ki bo morda že izluščila, kdo bo prvi izzivalec Primoža Rogliča. Poznavalci menijo, da bo to 22-letni Remco Evenepoel. Vuelte še ni zajel mladi val kot Tour, na katerem od leta 2019 noben zmagovalec (Egan Bernal, Tadej Pogačar in Jonas Vingegaard) ni bil starejši od 25 let. Zadnja tri leta na njej kraljuje Roglič.
Na poti do rekordne četrte zaporedne zmage bi utegnil imeti največ dela z 10 let mlajšim Evenepoelom, s katerim imata sorodni zgodbi. Oba sta začela v drugem športu, se pozno odločila za kolesarstvo in uprizorila meteorski vzpon. Rogličeva preobrazba je še bolj neverjetna, saj je skakalne smuči zamenjal za specialko šele pri 22 letih. Belgijski čudežni deček se je kolesarstvu zapisal pri 17 in šel po stopinjah očeta Patricka, čeprav je prej igral nogomet za mladinske selekcije Anderlechta, PSV in belgijske reprezentance (U16). Leta 2018 je na SP v Innsbrucku med mladinci prepričljivo zmagal na cestni dirki in vožnji na čas. Jasno je bilo, da bo tako kot Pogačar preskočil kategorijo do 23 let in se izstrelil v svet visokega profesionalizma.
A pri njem preskok ni bil tako gladek kot pri slabo leto in pol starejšem mladcu s Klanca pri Komendi, ki je na svoji prvi tritedenski dirki, Vuelti 2019, osvojil 3. mesto, sledili pa sta zaporedni zmagi na Touru. Evenepoelov napredek je upočasnil tudi grd padec na dirki po Lombardiji 2020. Zaradi zlomov, ki jih je utrpel pri poletu s ceste pod most, ga devet mesecev ni bilo v karavani. Vrnil se je na Giru 2021 in z odstopom končal ognjeni krst na tritedenskih dirkah.
Težji, a močnejši
»Za to Vuelto sem povsem drugače pripravljen kot za lanski Giro. Precej sem izboljšal razmerje med telesno težo in močjo. Lani sem imel manj kilogramov, a tudi manj moči, zdaj sem dva kilograma težji, a tudi precej močnejši,« je razkril 171 cm visoki kolesar, prepričan, da bo šel letos v klanec s 63 kg hitreje kot lani z 61. »Pri meni so dosežki na tritedenskih dirkah še vedno pod vprašajem, a sem se v zadnjem času veliko naučil in želim si, da bi vprašaje čim prej zamenjali klicaji,« je samozavesten kapetan ekipe Quick Step, s katero ga veže pogodba do 2026.
Da se bo lahko postavil po robu Rogliču, bo moral imeti tudi glavo na pravem mestu. Najboljši belgijski kolesarji so pod pritiskom javnosti, on še posebno, odkar so njegovemu nespametnemu dirkanju na lanskem SP v Flandriji nekateri pripisali krivdo za to, da je kapetan domače reprezentance Wout van Aert ostal brez kolajne. Čeprav je letos že zablestel z zmagama na dirkah Liege–Bastogne–Liege in Clasica San Sebastian, je na njegovih mladih plečih zgodovinska odgovornost.
Belgija, ki ima v Eddyju Merckxu, zmagovalcu po petih Tourov in Girov ter ene Vuelte, najboljšega kolesarja v zgodovini, že 44 let, od zmage Johana de Muyncka na Giru 1978., ni slavila šampiona na tritedenski dirki.
