EURO 2021
S palčki je prebudil velikana
V italijanski reprezentanci blestijo nogometaši, ki niso člani največjih klubov. Selektor Roberto Mancini se zanaša na napadalni pristop Atalante in Sassuola.
Odpri galerijo
Italijanska nogometna reprezentanca se je v osmino finala prebila brez praske. Domače mreže v Rimu ni uspelo zatresti niti Walesu, ki ga je z edinim golom tekme potopil vezist Atalante Matteo Pessina. Medtem ko mediji na Apeninskem polotoku kar tekmujejo v pohvalah, številni opažajo tudi podobnosti med ekipo selektorja Roberta Mancinija in prvoligašema, ki sta postala bogat vir talentov.
»Naši igralci so vajeni tega sloga, ker smo ga poskušali vzpostaviti od prvega dne. Tako igrajo tudi nekateri v svojih klubih, zato nimajo težav s prilagajanjem,« je po zmagi nad Walesom dejal Mancini, ki je lahko na uvodnih tekmah eura užival v vragolijah Sassuolovega dvojca Domenico Berardi-Manuel Locatelli, za konec pa sta ga razveselila še člana bergamskega prvoligaša Pessina in branilec Rafa Toloi, ki si je prav tako prislužil pohvale.
Čeprav Atalanta že dolgo ni več palček, ekipa slovenskega reprezentanta Josipa Iličića si je s tretjim mestom v minuli sezoni še tretjič zapored priigrala nastop v ligi prvakov, seveda ne spada v tradicionalno najmočnejšo druščino klubov. Trener Gian Piero Gasperini je bil v minulih letih deležen številnih pohval za napadalni pristop, ki se ne sklada s pragmatičnim italijanskim izročilom. A to je le vrh ledene gore, saj je klubski center Zingonia še pred temeljito prenovo v začetku 90. let prejšnjega stoletja že proizvedel več odličnih nogometašev, denimo Gaetana Scireo in Roberta Donadonija.
»Govoril sem z Gasperinijem pred vpoklicem. Lahko vidim podobnosti med igro Atalante in tem, kar zdaj počne Italija, visok pritisk in vtekanja iz vezne vrste, zato sem se hitro vklopil,« je opazil tudi Pessina. Čeprav je v prejšnji sezoni Atalanta vnovič ostala brez lovorike, izgubila je finale pokala z Juventusom, pa že lep čas serijsko zbira lovorike v mladinskem pogonu. V konkurenci do 19 let je bila v zadnjih treh letih dvakrat državni prvak.
S podobnim napadalnim pristopom kot Atalantina članska ekipa v serie A že lep čas navdušuje tudi Sassuolo. Pod taktirko zdaj že bivšega trenerja Roberta De Zerbija je moštvo Locatellija in Berardija na začetku minule sezone povsem držalo korak z vodilnimi, a je pozneje popustilo.
»Nimam zaslug, verjetno sem bil le vrh ledene gore. Zelo sem zadovoljen, ko vidim, kako sta se vklopila v ekipo. Zabavajo se, imajo svojo identiteto in pogum,« je za Corriere dello Sport dejal De Zerbi. Sassuolov mladinski pogon morda še nima takšnega slovesa kot tisti iz Bergama, a na klopi reprezentance na svojo priložnost čaka tudi Giacomo Raspadori (letnik 2000), ki se je z Gianluco Scammacco (1999) v izjemni luči predstavil že na letošnjem EP do 21 let v Sloveniji.
»Naši igralci so vajeni tega sloga, ker smo ga poskušali vzpostaviti od prvega dne. Tako igrajo tudi nekateri v svojih klubih, zato nimajo težav s prilagajanjem,« je po zmagi nad Walesom dejal Mancini, ki je lahko na uvodnih tekmah eura užival v vragolijah Sassuolovega dvojca Domenico Berardi-Manuel Locatelli, za konec pa sta ga razveselila še člana bergamskega prvoligaša Pessina in branilec Rafa Toloi, ki si je prav tako prislužil pohvale.
Le vrh ledene gore
Čeprav Atalanta že dolgo ni več palček, ekipa slovenskega reprezentanta Josipa Iličića si je s tretjim mestom v minuli sezoni še tretjič zapored priigrala nastop v ligi prvakov, seveda ne spada v tradicionalno najmočnejšo druščino klubov. Trener Gian Piero Gasperini je bil v minulih letih deležen številnih pohval za napadalni pristop, ki se ne sklada s pragmatičnim italijanskim izročilom. A to je le vrh ledene gore, saj je klubski center Zingonia še pred temeljito prenovo v začetku 90. let prejšnjega stoletja že proizvedel več odličnih nogometašev, denimo Gaetana Scireo in Roberta Donadonija.
»Govoril sem z Gasperinijem pred vpoklicem. Lahko vidim podobnosti med igro Atalante in tem, kar zdaj počne Italija, visok pritisk in vtekanja iz vezne vrste, zato sem se hitro vklopil,« je opazil tudi Pessina. Čeprav je v prejšnji sezoni Atalanta vnovič ostala brez lovorike, izgubila je finale pokala z Juventusom, pa že lep čas serijsko zbira lovorike v mladinskem pogonu. V konkurenci do 19 let je bila v zadnjih treh letih dvakrat državni prvak.
S podobnim napadalnim pristopom kot Atalantina članska ekipa v serie A že lep čas navdušuje tudi Sassuolo. Pod taktirko zdaj že bivšega trenerja Roberta De Zerbija je moštvo Locatellija in Berardija na začetku minule sezone povsem držalo korak z vodilnimi, a je pozneje popustilo.
»Nimam zaslug, verjetno sem bil le vrh ledene gore. Zelo sem zadovoljen, ko vidim, kako sta se vklopila v ekipo. Zabavajo se, imajo svojo identiteto in pogum,« je za Corriere dello Sport dejal De Zerbi. Sassuolov mladinski pogon morda še nima takšnega slovesa kot tisti iz Bergama, a na klopi reprezentance na svojo priložnost čaka tudi Giacomo Raspadori (letnik 2000), ki se je z Gianluco Scammacco (1999) v izjemni luči predstavil že na letošnjem EP do 21 let v Sloveniji.