SKOKI
S planiško letalnico nikoli prijatelj
Nekdanji avstrijski as Ernst Vettori začuden nad slovenskimi skakalnimi upi. Konkurenca pri vrhu je bila nekoč mednarodno bolj pisana, kakor je zdaj.
Odpri galerijo
Ernst Vettori je leta 1992 v Albertvillu skočil do naslova olimpijskega prvaka. FOTO: Reuters
LJUBLJANA – Nad številnimi mladimi slovenskimi skakalnimi upi z Domnom Prevcem in Timijem Zajcem na čelu je med drugimi očaran tudi nekdanji avstrijski zvezdnik Ernst Vettori, ki je blestel sredi osemdesetih in v začetku devetdesetih let.
»Vedno znova sem začuden, da uspe Slovencem leto za letom med svetovno elito izstreliti mlade talente, ki jih sicer Avstrijci opažamo in spoznavamo že prek alpskega pokala. Odkar pomnim, so bili vaši mladi skakalci vedno odlični,« je v pogovoru z zgoraj podpisanim uvodoma poudaril Vettori. V isti sapi je pristavil, da ga zelo veseli tudi to, da je začel, kot je dejal, proti koncu sezone bolje skakati stari mojster Peter Prevc.
Nad tem, da je Planica končno le dobila organizacijo nordijskega SP, ki ga bo gostila leta 2023, ne skriva navdušenja. »Že zdaj se veselim tamkajšnjih tekem v skokih, tekih in nordijski kombinaciji, kajti tamkajšnji objekti so med najboljšimi na svetu,« je pribil in glede letalnice bratov Gorišek dodal, da je posebna.
»Z njo nisem bil ravno prijatelj, saj na njej nikoli nisem bil kaj prida uspešen,« je priznal 54-letni Tirolec, ki je eno od 15 zmag za svetovni pokal, s katerimi na večni lestvici deli 19. mesto z moravškim orlom Primožem Peterko, slavil tudi v Planici – leta 1986 na stari Bloudkovi velikanki. Na njej je sicer sedem let pozneje precej grdo padel po doskoku.
Vettori je pravzaprav vso kariero tekmoval tudi z legendarnim Fincem Mattijem Nykänenom. Ko je izvedel, da je 4. februarja umrl, je bil zelo žalosten. »Zamislil sem se in poskušal ugotoviti, kaj ga je tako odlikovalo. Zagotovo je izstopal zaradi profesionalnosti v športu; bil je namreč obseden s smučarskimi skoki, za katere je bil nadnaravno nadarjen.
Zablestel je že kot mladinec in že vse od začetka kot po tekočem traku nizal zmage in osvajal lovorike. Na skakalnicah je bil vedno izjemno osredotočen na svojo nalogo. Ko sem izvedel, kaj se je pozneje dogajalo z njim, mi je bilo zelo hudo,« je razkril olimpijski prvak s srednje naprave v Albertvillu 1992. Čeprav je skakal v istem obdobju kot finski šampion, kar je bila, kot je pripomnil, po eni strani zanj smola, po drugi pa tudi sreča, kakšne posebne anekdote v zvezi z njim nima.
»Matti je zelo slabo govoril angleško, toda pogosto je zadostoval že en pogled, da si vedel, da je v vrhunski formi,« je zaupal Vettori. Kot je povedal, je bila v skokih v tistih časih konkurenca pri vrhu mednarodno bolj pisana kot zdaj. »Blestel je Nemec Jens Weissflog, od Slovencev je zmagoval Primož Ulaga, od Čehov Pavel Ploc, Kanadčani so imeli Steva Collinsa in Horsta Bulaua, Norvežani Vegarda Opaasa, Finci ob Nykänenu tudi druge ase, mi Avstrijci poleg mene še Andreasa Felderja, Švedi Jana Boklöva, takrat so bili zelo močni tudi Američani. S prehodom na škarjasto tehniko skakanja smo imeli nato bolj ali manj vsi večje težave, to je bil tudi eden od razlogov, zaradi česar je bil slednjič svojo športno pot prisiljen končati tudi Nykänen,« se je razgovoril nekdanji avstrijski as, ki je lansko pomlad po osmih letih zapustil položaj nordijskega direktorja pri Avstrijski smučarski zvezi (ÖSV).
»Postal sem dedek in želel sem si več časa preživeti doma. Moram reči, da zelo uživam.«
Ernst Vettori je leta 1992 v Albertvillu skočil do naslova olimpijskega prvaka. FOTO: Reuters
»Vedno znova sem začuden, da uspe Slovencem leto za letom med svetovno elito izstreliti mlade talente, ki jih sicer Avstrijci opažamo in spoznavamo že prek alpskega pokala. Odkar pomnim, so bili vaši mladi skakalci vedno odlični,« je v pogovoru z zgoraj podpisanim uvodoma poudaril Vettori. V isti sapi je pristavil, da ga zelo veseli tudi to, da je začel, kot je dejal, proti koncu sezone bolje skakati stari mojster Peter Prevc.
Nad tem, da je Planica končno le dobila organizacijo nordijskega SP, ki ga bo gostila leta 2023, ne skriva navdušenja. »Že zdaj se veselim tamkajšnjih tekem v skokih, tekih in nordijski kombinaciji, kajti tamkajšnji objekti so med najboljšimi na svetu,« je pribil in glede letalnice bratov Gorišek dodal, da je posebna.
»Z njo nisem bil ravno prijatelj, saj na njej nikoli nisem bil kaj prida uspešen,« je priznal 54-letni Tirolec, ki je eno od 15 zmag za svetovni pokal, s katerimi na večni lestvici deli 19. mesto z moravškim orlom Primožem Peterko, slavil tudi v Planici – leta 1986 na stari Bloudkovi velikanki. Na njej je sicer sedem let pozneje precej grdo padel po doskoku.
Zaradi Nykänena mu je bilo hudo
Vettori je pravzaprav vso kariero tekmoval tudi z legendarnim Fincem Mattijem Nykänenom. Ko je izvedel, da je 4. februarja umrl, je bil zelo žalosten. »Zamislil sem se in poskušal ugotoviti, kaj ga je tako odlikovalo. Zagotovo je izstopal zaradi profesionalnosti v športu; bil je namreč obseden s smučarskimi skoki, za katere je bil nadnaravno nadarjen.
Zablestel je že kot mladinec in že vse od začetka kot po tekočem traku nizal zmage in osvajal lovorike. Na skakalnicah je bil vedno izjemno osredotočen na svojo nalogo. Ko sem izvedel, kaj se je pozneje dogajalo z njim, mi je bilo zelo hudo,« je razkril olimpijski prvak s srednje naprave v Albertvillu 1992. Čeprav je skakal v istem obdobju kot finski šampion, kar je bila, kot je pripomnil, po eni strani zanj smola, po drugi pa tudi sreča, kakšne posebne anekdote v zvezi z njim nima.
»Matti je zelo slabo govoril angleško, toda pogosto je zadostoval že en pogled, da si vedel, da je v vrhunski formi,« je zaupal Vettori. Kot je povedal, je bila v skokih v tistih časih konkurenca pri vrhu mednarodno bolj pisana kot zdaj. »Blestel je Nemec Jens Weissflog, od Slovencev je zmagoval Primož Ulaga, od Čehov Pavel Ploc, Kanadčani so imeli Steva Collinsa in Horsta Bulaua, Norvežani Vegarda Opaasa, Finci ob Nykänenu tudi druge ase, mi Avstrijci poleg mene še Andreasa Felderja, Švedi Jana Boklöva, takrat so bili zelo močni tudi Američani. S prehodom na škarjasto tehniko skakanja smo imeli nato bolj ali manj vsi večje težave, to je bil tudi eden od razlogov, zaradi česar je bil slednjič svojo športno pot prisiljen končati tudi Nykänen,« se je razgovoril nekdanji avstrijski as, ki je lansko pomlad po osmih letih zapustil položaj nordijskega direktorja pri Avstrijski smučarski zvezi (ÖSV).
»Postal sem dedek in želel sem si več časa preživeti doma. Moram reči, da zelo uživam.«
